POROČILA

...ali povsem navaden triatlonski delavnik Medulin, 1. maj 2008. Tudi letos praznične dni izkoriščamo za priprave na tekmovalno sezono, ki se bliskovito približuje. Tokrat se je Viki odločil, da mi bo olajšal delo in popisal svoj prvi maj, kot se bo izkazalo kot nadvse nenavaden delaven dan. 1.43. Iz spanja me prebudi lakota. V temi se pretipam do skritih zalog - energijske ploščice, ki jih...

Morje, valovi. Večnost.Morje, valovi. Večno spreminjanje.Morje, valovi. Umirjena spokojnost.Morje, valovi. Gibanje.Morje, valovi. Neukrotljiva sila.Morje, valovi. Plima in oseka.Vedno ponavljajoča nepredvidljivost. Vzponi in padci.Življenje v malem. Kaj počnem, bo kdo vprašal? O Vikiju razmišljam. Obračun delam. Delni. Nič posebnega, nenavadnega. Pogosto na svoji poti postanem, se zazrem v...

Pogosto sem zvečer doma sam z otrokoma. Občasno se ob tem počutim kar malo osamljenega, predvsem ko pomislim na izgubljene trenutke, ko bi lahko bili skupaj vsi štirje. Obenem pa je to na nek način tudi moja sreča. Take večere lahko izjemno intenzivno sam doživljam z otrokoma. Ni jih lepših občutkov, kot jih pričarata, ko ju po kopanju pripravljam na spanje. V spalnici se navadno najprej...

Zelo poseben dan je letos nedelja 23. marec. Seveda saj je Velikonočna nedelja! Praznik novega rojstva, rojstva iz trpljenja. Praznik tudi nas športnikov. Tudi mi se bomo dvignili v novo življenje skozi trdo garanje. V večno življenje skozi vice. Od štarta do cilja. Nihče po koncu današnjega teka ne bo enak kot je bil pred začetkom. Ta izkušnja ga bo za vedno zaznamovala. Velik dan je tudi...

DOPINGČe želim razložiti naslednjo zgodbo mi ne preostane drugega, kot da skesano priznam. Ja dopingiral sem se. Kako pa naj bi zmogel vse napore tistega meseca v Medulinu? V mojem dnevniku recimo za februar leta 1993 piše: skupaj 96 ur treninga, 75 enot (22 enot teka, 24 enot kolesarjenja, 23 enot plavanja in 6 krat trening moči). V opravičilo pa lahko, kot večina športnikov v podobnih...

TANKVlak enakomerno drdra svojo pesem. Že celo noč me vozi v daljave. Slepeče jutro me drami. Pred mano je nov dan, so nova doživetja. Pomanem si oči, se pretegnem, za silo se uredim. Ugotovim, da sem popolnoma sam v vagonu. Kompozicija se cvileče ustavlja. Zadnja postaja. Pula. Sobota dopoldne, 23. januarja leta 1993. Izstopim na peron. Nobenega potnika. Povprašam prometnika, edinega človeka...

Velikokrat, ko maširam (ali kolesarim, kar je celo večkrat) po poti med dvema žičnima ograjama proti bazenu, se mi v glavi vrti izmišljen refren, ki mi daje ritem in obenem spominja na koračnico. Besedila refrena niti ne poznam zagotovo, vsekakor je v besedilu, ki se meni mota po glavi tudi besedna zveza induplati jarše. Tako močno me tale naš bazen spominja na šotor, taborništvo,...

Sedim v dnevni sobi, občasno pogledujem na televizijski ekran, preostanek časa se prepuščam sanjarjenju o preteklosti ali razmišljam o sedanjosti. Zapečkar? Pri tem se močno potim, pod mano nastaja prava pravcata luža. Verjetno ste že uganili: sedim na sobnem kolesu in vztrajno ritmično vrtim pedala. Tudi do dve uri in pol v enem kosu, brez prestanka, da ne bo pomote. Tako se v letošnjem letu...

Delo, zabava, obveznost, hobi, posel, izziv. Vse to in veliko več najdem v treningih. Nadvse pomemben mi je živ, bližnji stik s svojimi športniki. Stik, ko dam od sebe vse in vlagam več, kot dajem navadno. Šport je prevajalec v odnosu med mano in vami. Je tista sila, ki me dobesedno slači, da sem se sposoben in pripravljen pokazati drugačnega, bolj prvobitnega, brez navlečenih mask in krink....

Avto zapeljem pod stoletne kostanje. Sedem jih je nekoč mogočnih stalo v vrsti, sedaj jih je samo še šest. Eden je medtem že klonil pod bremenom časa. Vzpenjam se po strmih stopnicah. Domov sem prišel. Moj dom je že dolgo v Ljubljani, ki jo imam izjemno rad in v kateri se čudovito počutim. Doma pa sem bil, sem in večno bom z Mosta, kot mu rečemo domačini. Tega se ne da spremeniti, kot se ne...

Dovolj podatkov imam, dovolj vem, da bi se lahko takoj lotil pisanja prvega Vikijevega treninškega plana. Pa se ga kar ne lotim. Ni še čas. Še zori. Medtem dajem prednost vsakdanjim, sprotnim opravilom, ki me zasipavajo. Sezona se začenja in poskrbeti je treba za slehernega izmed več kot sto članov, ki ste se pridružili našemu klubu. Veliko je novih obrazov, stari po večini ostajajo. Lepo...

Prav gotovo je dogovor ena zame tisti, ki ga sklenem z Ireno. Množico ciljev izpolnjujem hkrati, množico dogovarjanj in kompromisov vsakodnevno sklepam s sabo. Čas in dogodki me kar prehitevajo. Kljub temu pa živim v prepričanju, da svoje življenje dobro obvladujem. Šele takrat, ko je proces razčiščevanja s samim seboj bolj ali manj zaključen, lahko pride do zadovoljivega dogovora s kom...