POROČILA

Netopirji Vikend 6.-7.12. Sobota Ožji člani družine (Staša, Luka in Mark) so šli na prvi Markov nogometni trening pri Interblocku. Selekcijski. Igrali so 1,5 ure in rezultat je bil 8:8. Mark je dal kar 5 golov. A pri uvrstitvi v selekcijo baje ne štejejo goli ampak podaje, ker je to kolektivni šport  Upamo na najboljše. V vmesnem času sva se pridružena člana družine (Mihi in jaz)...

Preden začnem samo dve opombi: 1. Ko sem začel pisati ta dnevnik, nisem natančno vedel da obstaja protokol. Mislil sem da se stvar objavi, ko jo nekdo napiše. In začel pisati v nedeljo, da bo objavljeno v ponedeljek ali recimo torek. No pa temu ni tako. 2. Tako kot zapisano nima veze s športom (upam da se mi to oprosti, ker je recimo čas regeneracije , intervali, pulzom, kolesom, tekom...

Zadnji teden novembra sem še izdatno izkoristila čas regeneracije. Prav zaradi športnega počitka je kar naenkrat manj stresa in več časa za  povsem vsakdanje stvari kot je vožnja punc na treninge, pomoč pri njihovih šolskih obveznostih, kuhanje kosila, nakupe.  Na vrsto so prišle tudi omare. Z nočne omarice sem preložila že prebrane knjige in pustila le tiste, ki čakajo da pride...

Obdobje regeneracije pomeni zelo zmanjšano količino športa, tako da o treningih skoraj nimam kaj pisati, saj trenutno ne treniram. Kar sem ta teden počela, sem bolj za dušo, vsekakor pa kar je za dušo, je koristno tudi za telo. In končno je prišlo na vrsto tudi druženje. V torek zvečer smo se  dobili tisti triatlonci, ki smo med letom  skupaj drgnili vodo, vrteli pedala ali sopihali...

V ponedeljek smo se v toplem sončnem  jutru  poslovili od Floride, kjer smo skupaj preživeli štirinajst nepozabnih dni in v  torek opoldan  prispeli domov  v deževno temačno novembrsko vzdušje. Kakor je bilo prejšnji teden vsak dan kaj novega in je bilo veselje ujeti utrip s Floride in ga beležiti v dnevnih poročilih, ta teden vlada nirvana. Ker je naslov rubrike...

Sobota, 8.11.2008  Ker del noči prebedim, se zgodi, da me zvok budilke celo zbudi ob 4.45. Časa ni nič preveč, a  jutro gladko poteka po že utečeni proceduri. Pregledam še zadnje maile in sms-je, ki mi ogrejejo dušo in spodbudijo duha. Ob 5.30 se še v trdi temi odpravimo proti menjalni coni, kjer nam na ramena napišejo naše številke, stopimo do koles, kjer takim, manj spretnim kot sem jaz,...

Uf, zadnji dan pred tekmo! Ker vem, da bo noč pred tekmo bolj nemirna in bo treba  vstati  že ob 4.45, se odločim da me danes zjutraj nič ne bo preganjalo. V postelji bom, dokler se mi bo ljubilo. Anja, Drago in Nataša gredo ob 8h zjutraj še na minimalno razplavanje, kolo in tek , tako za občutek, jaz malo poležavam, pozajtrkujem in prelep sončen dan me premami, da si nadenem plavalno obleko...

Danes smo jutro začeli z ogrevanjem po Expu. Vsak od nas je imel v načrtu še kakšen manjši nakup,  od bolj nujnih  kot so bombice in nastavki za polnjenje zračnic, do malo manj nujnih, takih bolj za dušo in spomin. Ponudba je razmeroma pestra, a tisti, cenovno podkovani, ugotovijo, da prav ugodni nakupi  tu niti niso, sploh, če upoštevamo rast dolarja v zadnjih tednih. Hkrati nas navduši tudi...

Torek, 4.11.2008  Zbudimo se v precej temačno in oblačno jutro, ki kaj drugega kot še malo poležavanja v postelji niti ne obeta. Počasi tako postajata glavna skrb počitek in regeneracija, zato brez slabe vesti pustim, da se jutro prav počasi odvija. Po obilnem in okusnem zajtrku - kdo pravi da se v Ameriki slabo je - je reden Sašin komentar, se ubadam z mislijo kdaj bi bil najprimernejši...

Današnji dan se je športno začel z jutranjim plavanjem, tako kot sem že napovedala. Nataša je točno ob 6.45 potrkala na moja vrata in  v plavalnih oblekah sva se kot dva pingvina  podali čez cesto do morja. Malo razočarana sem ugotovila, da je morje spet bolj vzvalovano, tudi hladnejše se mi je zdelo in spet sem imela opravka z notranjim bojem in sto razlogi zakaj bi mogoče ne šla v...