{"id":975,"date":"2024-01-24T20:47:13","date_gmt":"2024-01-24T19:47:13","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=975"},"modified":"2024-01-24T20:47:14","modified_gmt":"2024-01-24T19:47:14","slug":"maraton-dunaj-april-2009-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=975","title":{"rendered":"Maraton Dunaj – april 2009"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

avtor: Carmen Peljhan\u00a0PRVEGA NE POZABI\u0160 NIKOLI\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Za\u010delo se je lansko leto v Radencih, po prete\u010denem malem maratonu v te\u017ekih razmerah, ko sva z Vanjo gledali maratonce, ki so prihajali v cilj, izmu\u010deni, nekateri bolj, drugi manj zadovoljnih obrazov. Ob\u010dudovala sem jih in si mislila; tudi jaz bi enkrat posku\u0161ala prete\u010di \u010disto ta pravi maraton. Ko je Vanja v svojem poro\u010dilu to zapisala na spletno stran 3K SPORT-a, se je izkazalo, da nas je takih, ki si to \u017eelimo, kar cela ekipa. Za cilj smo si postavili, prete\u010di Dunajski maraton.<\/p>\n\n\n\n

S treningi smo za\u010deli decembra. Imela sem kar nekaj te\u017eav, saj sem periodi\u010dno vsake 3 ali 4 tedne zbolela za virozo ali hudim prehladom, pa potem spet po vsaki bolezni lovila priklju\u010dek z ostalimi. In potem 6 dni pred tekmo spet oble\u017eala z vro\u010dino in vnetim grlom. Na sre\u010do je Sumamed hitro prijel in dva dni pred tekmo sem bila pripravljena na pot.<\/p>\n\n\n\n

Na Dunaj smo s \u0161oferjem Andrejem in njegovo telefonsko GPS navigatorko Ma\u0161o sre\u010dno in varno prispeli v petek. Popoldne smo izkoristili za pe\u0161 ogled Dunaja in zve\u010der so me noge po\u0161teno bolele. \u0160e dobro, da je bil pred mano \u0161e en dan za po\u010ditek.<\/p>\n\n\n\n

V soboto po zajtrku smo se zbrali in se odpeljali na Wiener Messe zraven Pratra, kjer smo dvignili \u0161tartne \u0161tevilke, nekateri so na sejmu kupili kak\u0161no \u0161portno cunjico (ali dve, tri \u2026). Potem smo si privo\u0161\u010dili \u0161e kosilo z obvezno pa\u0161to in se odlo\u010dili, da ne gremo na \u00bbSmornparty\u00ab, ampak bomo popoldne raje po\u010divali.<\/p>\n\n\n\n

Dan D sem do\u010dakala zelo nemirno. S cimro Sa\u0161o sva se celo no\u010d premetavali po postelji in neuspe\u0161no posku\u0161ali spati. Misli so begale, razmi\u0161ljala sem o tempu, kilometrih, gelih, bom zmogla, ne bom zmogla, kaj \u010de bom na sredini shodila, pa potem spet prepri\u010devanje, da je to zame samo rekreacija in kako zelo je neumno, da se obremenjujem, da bo kar bo, pa da mogo\u010de pa bo le \u0161lo.<\/p>\n\n\n\n

In kon\u010dno pride jutro, zajtrk v sobi ob pol \u0161estih, s kepo v \u017eelodcu. Ob pol sedmih zbor v hotelu, vsi smo to\u010dni kot ure in nekam nervozni. Igor v pi\u017eami daje zadnje napotke in pomaha, ko odhajamo proti tramvaju. V centru Dunaja gremo na podzemno, ki nas odpelje na \u0161tart na Donavo.<\/p>\n\n\n\n

Na \u0161tartu smo zelo zgodnji, ogledamo si barvne cone, startno \u010drto, potem posedamo v hotelu, pijemo, hodimo na WC. V kamione, na katerih so ozna\u010dene \u0161tartne \u0161tevilke, oddamo obla\u010dila. Kamioni bodo potem obla\u010dila prepeljali na cilj v center Dunaja, kjer jih bomo po kon\u010danem maratonu s \u0161tartno \u0161tevilko dvignili. Organizacija pohvalna. Startni prostor se za\u010dne polniti, iz minute v minuto je ve\u010d teka\u010dev.Potem se odpravimo v \u0161tartni blok. Mi imamo zlato cono. \u0160e zadnji obisk WC-ja, napetost nara\u0161\u010da. Po zvo\u010dnikih se razlega \u00bbOda mladosti\u00ab, ki ti dvigne dlake pokonci, pa potem \u0161e obvezni val\u010dek \u00bbNa lepi plavi Donavi\u00ab. Okrog mene teka\u010di, adrenalin nas preplavlja, \u0161e zadnje dobre \u017eelje. In gremo! <\/p>\n\n\n\n

\u0160tart je tik pred mostom \u010dez Donavo. Prvih nekaj kilometrov lovim tempo, kak\u0161en kilometer je prehiter, kak\u0161en prepo\u010dasen. Ves \u010das v mislih ponavljam navodila, da ne smem prehitro za\u010deti, zadr\u017eujem se, da me ne odnese. I\u0161\u010dem tempo 5.30. Po petih kilometrih noge ujamejo ritem, tempo je pravi. Ob\u010dutek imam, da mi gre dobro, trudim se, da ne bi mislila na to, koliko je \u0161e pred mano. Presene\u010dena sem nad tem, kako gladko vse te\u010de, kljub nepregledni mno\u017eici teka\u010dev. Ni\u010d spotikanja, prerivanja, komol\u010denja, \u010de pa \u017ee, pa takoj sledi opravi\u010dilo.<\/p>\n\n\n\n

Na 12. kilometru zgubim Sa\u0161o, s katero sva do tedaj skupaj dr\u017eali korak, oziram se, kje je ostala, pa je nenadoma ne vidim ve\u010d. Do 20. kilometra gre dobro, pri\u010dakujem klance, pa jih kar no\u010de biti, ugotovim, da smo vzpon verjetno \u017ee pretekli, jaz pa nisem imela nobenega ob\u010dutka, da je \u0161lo kaj navzgor. Na 20. kilometru kordon navija\u010dev, ki spodbujajo vse teka\u010de in spremljajo v cilj tiste, ki so tekli polovi\u010dko. Navija\u010di me kar odnesejo, te\u010dem lahkotno, u\u017eivam, gledam obraze. Ob progi vidim staro nuno, na majici ji z velikimi \u010drkami pi\u0161e \u00bbJesus\u00ab, ponudi mi roko za \u00bbfive\u00ab, o\u010di spodbujajo. Del teka\u010dev zavije desno proti cilju, gledam jih, po\u010dutim se dobro, da sem na drugi strani, malo pa jim tudi zavidam, da bo za njih kmalu vsega konec.  <\/p>\n\n\n\n

Na 22. kilometru pred parlamentom mimo mene zdrvi mamica z dojen\u010dkom v vozi\u010dku. Pogledam noter, otrok ima kake 3. mesece, mamica pa leti kot strela in mu vmes \u0161e malo zapoje. Gledalci ji ploskajo, jaz pa se samo \u010dudim, kako zmore.<\/p>\n\n\n\n

Na 26. kilometru na\u0161i dragi navija\u010di, po\u010dutim se \u0161e dobro, \u010deprav \u017ee malo ob\u010dutim utrujenost v mi\u0161icah. Tempo \u0161e vedno pravi, Igor mi re\u010de, da sem to\u010dna kot ura. Za\u010dnem piti na vsaki postaji, sonce in vro\u010dina se mi za\u010denjata poznati. Do 30. kilometra gre \u0161e vedno dobro, za\u010dne se del proge, na kateri te\u010demo v obe smeri in sre\u010dujemo teka\u010de, ki so \u017ee obrnili in nam te\u010dejo nasproti. Jaz pa se za\u010denjam po\u010dutiti utrujena, postanki na postaji so vse dalj\u0161i, zdaj na vsaki postaji spijem vsaj dva kozarca izotoni\u010dnega napitka, pa \u0161e kak\u0161en kozarec vode na vmesni postaji. Ob\u010dutek \u017eeje se pove\u010duje. Dvakrat pred obratom sre\u010dam Mi\u010dota, Marjeto in Karmen, jim pomaham. Sre\u010dam \u0161e Mijo in Andreja, izgledata v redu.<\/p>\n\n\n\n

Okrog 35. kilometra pa \u017ee kar kriza, mislim samo na to, kdaj bo postaja, da bom lahko za kak\u0161no sekundo obstala, ob\u010dutek \u017eeje je vedno huj\u0161i. Ob progi zagledam skupino navija\u010dev s pivom v roki, kozarci so polni in zaroseni. Prepri\u010dujem se, da 7. kilometrov ni veliko, pa vendar se mi zdi neskon\u010dno dale\u010d. Ob\u010dutek imam, da ves \u010das te\u010dem v klanec. Te\u010dem naprej, tempo je konstanten, ves \u010das okrog 5.30. \u010ceprav mi je vedno te\u017eje, noge kar same dr\u017eijo pravi tempo, ne morem niti pospe\u0161iti niti upo\u010dasniti. Prehitevam teka\u010de. Zadnja dva kilometra se zdita neskon\u010dna. Ob progi je vedno ve\u010d ljudi, trudim se, da ne bi mislila na to, da mi je te\u017eko, posku\u0161am gledati obraze, zdi se mi, da ne sli\u0161im hrupa okoli mene. Pred ciljem spet 3 K navija\u010di, poskusim se nasmehniti za fotografiranje, pomaham \u0161e Igorju in Kaji, ki tik pred ciljem stojita ob progi. Nato pa zavoj v desno skozi vrata, tek po modri preprogi med tribunama, dvignem roke, preplavijo me ob\u010dutki olaj\u0161anja in neskon\u010dnega zadovoljstva, ker mi je uspelo. Ura poka\u017ee 3:53:00. Re\u010dem si, bravo punca.<\/p>\n\n\n\n

Pravijo, da prvega ne pozabi\u0161 nikoli. Jaz ga gotovo ne bom. In kdo ve, \u010de bo ta tudi zadnji. \u010ce bi rekla danes, bi rekla, da ja. Ampak kdo ve, \u017eivljenje je polno presene\u010denj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

avtor: Carmen Peljhan\u00a0PRVEGA NE POZABI\u0160 NIKOLI\u00a0 Za\u010delo se je lansko leto v Radencih, po prete\u010denem malem maratonu v te\u017ekih razmerah, ko sva z Vanjo gledali maratonce, ki so prihajali v cilj, izmu\u010deni, nekateri bolj, drugi manj zadovoljnih obrazov. Ob\u010dudovala sem jih in si mislila; tudi jaz bi enkrat posku\u0161ala prete\u010di \u010disto ta pravi maraton. Ko […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,42],"tags":[],"class_list":["post-975","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-tekaske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/975","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=975"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/975\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":977,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/975\/revisions\/977"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=975"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=975"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=975"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}