{"id":957,"date":"2024-01-24T20:38:21","date_gmt":"2024-01-24T19:38:21","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=957"},"modified":"2024-01-24T20:39:04","modified_gmt":"2024-01-24T19:39:04","slug":"maraton-barcelona-01-marec-2009","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=957","title":{"rendered":"Maraton Barcelona, 01.marec 2009"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Natanko 42 195 m. Razdalja, po kateri hrepeni\u0161,se je boji\u0161, jo spo\u0161tuje\u0161, in jo kon\u010dno premaga\u0161 s solzami v o\u010deh. Sestra Marinka je novembra zapisala: \u00bbZa prvi\u010d naj bo v okvirih realnega\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Toda, ko sem 20. novembra poslal prijavnico s podatki, je zraven mojega imena pisalo \u00bbestimated time: less than 3h\u00ab.Ta \u010das je bil globoko v mojih mislih, spremljal me je od prvega klika na prijavnici, pa do zadnjih prehojenih metrov na Av. ma Cristina  v Barceloni. <\/p>\n\n\n\n

Kako za\u010deti, kako trenirati? 3 mesece je dolgo vendar kratko – zima je,maraton pa zahteva kilometre, v glavi mnogo vpra\u0161anj a malo odgovorov. Toda v tednu po\u010ditka se organiziram, na netu ogromno planov, toda izku\u0161nje maratonca \u017deljkota prekosijo vse: \u00bbSamo nabiraj kilometre\u00ab pravi. In res,mesec je skoraj okoli ko sklenem, da je \u010das za prvi test. 28.12.na novoletnem teku v Kr\u0161kem odletim 10km pod 38 min.<\/p>\n\n\n\n

Toda maraton ni desetka, je dalj\u0161i –  mnogo dalj\u0161i. \u00bbLess than 3h\u00ab pa me \u017eene naprej. Prav \u010dudim se sam sebi, kako pridno nabiram kilometre, zjutraj, zve\u010der, po de\u017eju, mrazu. Dobrodo\u0161la sprememba je tudi ponovoletni trening s 3K okoli Ljubljane. Rutina treninga me uspava, toda ne za dolgo, nove skrbi so na poti. Organizacija potovanja – Barcelona ni za ovinkom. \u00bbLess than 3h\u00ab pa trka, toda ali ne bo vsega preve\u010d zame? Prvi maraton, prvi\u010d z letalom, prvi\u010d tako dale\u010d? Prijatelj Marko, \u0161ef teka\u0161kih vitezov,pa me povabi v njihovo ekipo za Barcelono. To me pomiri, hkrati pa se zavem, da zdaj ni poti nazaj, \u010daka me najdalj\u0161a teka\u0161ka preizku\u0161nja- maraton. Datum tekme se je vse bli\u017ee, treningi pa vse dalj\u0161i, stopnevanja, intervali, tempo, hudo je. <\/p>\n\n\n\n

10 dni me \u0161e lo\u010di, Marko po\u0161lje mail z vsemi napotki glede nastanitve in poti, za\u017eeli nam \u0161e miren zadnji teden pred odhodom – Gaudijevo mesto nas pri\u010dakuje. Zadnji teden, klasika – torek: – stadion 6 x 1km, plus sobota za dober ob\u010dutek, predvsem pa obilo po\u010ditka in carbo loading. Toda skoraj uni\u010dim vse, vse \u017eelje, ves trud, dolge tri mesece. Kot v filmu v zadnjih 200m zadnjega intervala stopim na robnik zraven tartana. Noga klecne, bole\u010dine ni, toda skrb je ogromna. Z negotovostjo pri\u010dakam naslednji dan, desni gle\u017eenj je trd, vendar ne boli, lahko hodim, ni otekline. \u00bbMalo kremic, pa bo\u00ab si pravim, toda 42km udarcev, skrbi nikoli ne zmanjka. <\/p>\n\n\n\n

27.02. Dan odhoda<\/p>\n\n\n\n

Marko vseeno pokli\u010de \u017ee zjutraj, 12.00 odhod iz Brda proti Benetkam, potem pa via Barcelona. Spro\u0161\u010deno deluje vse, rutina na vi\u0161ku, dodeljen sem v 100% \u017eensko posadko, kar me veseli, toda monotone ceste me v mislih prehitro popeljejo na avenije nedeljske Barce.  Venezia – zdaj se za\u010dne- vse novo , vse prvi\u010d, letali\u0161\u010de, letalo, sem kot otrok brez mame, izgubljen v vesolju. Toda spet, kot pri teku, \u010de imam koga ob sebi, je vsak korak la\u017eji, hitrej\u0161i. Iz pogovora izlu\u0161\u010dim, da nas je ve\u010d takih, prva\u010dkov,otrok na vrvici. Prvi stik s katalonskim asfaltom ni preve\u010d ne\u017een, toda to pri\u010dakujem tudi v nedeljo. Izhod iz letali\u0161\u010da – tiso\u010d ve\u010dernih barv, o\u010di bele\u017eijo vsak detajl, maratona pa \u010dude\u017eno ni , misli so v lu\u010deh. <\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

28.02. Dan Barcelone<\/p>\n\n\n\n

Po nemirni no\u010di – pa kje delajo tako mehke postelje, se prikobacam do jedilnice v hostlu, glava pa neprespana, zbira vtise prej\u0161njega dne, otrok v meni je zadovoljen, ko prisede afri\u010dan, sekunda – dve, in tu se za\u010dne, maraton, nemir je v meni, roka ni ve\u010d mirna. Sledi slovenska okupacija Barce, odhod na Expo, dvig \u0161tartnih \u0161tevilk, in ogled Gaudijevih stvaritev.  Ves vrve\u017e na expu, teka\u010di v opravah iz breakfast runa, vse je novo, vse je ogromno, vse je prvi\u010d, mravljinci po telesu so gigantski. Vidim, da imajo tudi drugi velike o\u010di, zato z Moniko s katero potujem \u017ee iz LJ, skleneva, da kljub vsemu narediva popoldne par ogrevalnih, beri – anti stres km po Barci. Re\u010deno storjeno \u2013 toda namesto planiranih 5-6 km se nabere lepih 10. Razlog: – dva pogumna prv\u010dka v milijonski Barci. Nove skrbi – Ne bo tole preve\u010d zame? Ko pa stopim pod tu\u0161, se spet pojavi rutina treniranja preteklih treh mesecev, tako da, spro\u0161\u010deno ob ogledu mesta, do\u010dakava ve\u010der in zadnjo no\u010d.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

01.03. Dan za 42,2<\/p>\n\n\n\n

Bujenje. Ura je 5.30.\u010ceprav kar dolgo nisem mogel zaspati, sem pono\u010di spal bolje od mojih sotrpinov v sobi. \u010ceprav je do \u0161tarta  \u0161e dolge tri ure, v hostlu vlada nemir, \u0161tevilke, \u010dipi, geli, dolgi – kratki dresi, zajtrk – jaz pa sedim v jedilnici in mirno pijem izdatno koli\u010dino ogabnega napitka, ter \u017eve\u010dim ri\u017eeve kekse. Sledi moja oprema, to zmeraj traja, vsako stvar ne\u0161tetokrat preverim.7.00 – odhod, ve\u010dina na\u0161e \u010dete se odlo\u010di za prevoz z metrojem, dobra 2km je do plaze de Espanye, le trije pospe\u0161eno pe\u0161a\u010dimo. Na \u0161tartu pa vrvi, 9000 teka\u010dev in ne\u0161teto spremljevalcev in navija\u010dev se drenja in pripravlja. Oddaja garderobe – vse organizirano – ni panike, tudi sam sem miren. \u0160e zadnje fotke, 40min do \u0161tarta. Poslovim se od soborcev, zadnje ogrevalne minute bi bil rad sam v svojem svetu skrbi. Minute kar hitro minevajo, \u017eelim si, da tudi bo tudi kasneje tako. 15min je \u0161e – spijem \u0161e ostanek pija\u010de in na izi grem v \u0161tartni boks – Less than 3h. 5 min. Zaprem o\u010di, \u010das za zadnji plan.  <\/p>\n\n\n\n

Po\u010dasen za\u010detek, poi\u0161\u010di pacemakerje za 3, pol pa z njimi, na vsakih pet km teko\u010dina, na 10,20,25,30,35 gel,tempo dr\u017ei vsaj do 35km potem  pa prv\u010dek z diplomo, Tik preden odprem o\u010di si zabi\u010dam: \u00bbOdstop ni  v programu\u00ab. \u0160tart! Freddie in Monserat pojeta svojo legendarno Barco, Mi pa pogumno, po 200m sli\u0161im zadaj: \u00bbTOMA\u017d!\u00ab Matja\u017e V in Ana me pozdravita, zavpijem jima sre\u010dno in od tu sem noter. Pacemekerji tu ste. Toda gne\u010da okoli njih je nepopisna, pa tudi tempo mi ne ustreza. Odlo\u010dim – grem naprej in te\u010dem rahlo hitreje od ciljnih 4,15\/km. Na 5km se trasa kon\u010dno obrne navzdol. Ob\u010dutek, da me zapira hitro pojasni ura na 6km – 3.57\/km. Streznim se in zmanj\u0161am, vendar vseeno dr\u017eim konstantno okoli 4,10\/km. Proga pa valovi, navija\u010dev  ogromno,vendar kilometri vseeno ne padajo ne vem kako hitro. Zavedam se,da  je dolga pred mano, \u0161e posebej zaklju\u010dek.    <\/p>\n\n\n\n

Polovi\u010dka 1,28.10. V redu se zdi, po\u010dutje kul, opazim tudi ve\u010dino Gaudijevih umetnin ob trasi, Sledim modri liniji, narisani na tleh, tempo je \u0161olski, toda kolona se red\u010di. \u0160e zadnji most, ovinek v desno – morje – 32km je,  za\u010dne se,ob\u010dutek nemo\u010di, tipam pas, kje so geli? Ni jih, nezavedno sem skraj\u0161al interval loadinga na 10, 17, 25, 31km. Ostala je \u0161e zlata rezerva 100g bomba energije, da jo odprem pa traja neskon\u010dno- vse se zdi izredno po\u010dasi, \u010das po\u010diva ne te\u010de. Tempo pa dr\u017eim, na 36 km moram imeti 2h,30, potem pa \u010dez sebe, po diplomo, le to me \u017eene. <\/p>\n\n\n\n

In res 36km mine, notr sem, sem olaj\u0161an, toda na maratonu ni lahkote, spro\u0161\u010denost me ubije na km 39, ko za\u010dutim vsako kost, vsak del sebe, zlom sistema, glava odpove – hoja- toda hodim \u0161e te\u017eje, kaj zdaj, Odstop? Po desetih korakih se zavem: \u00bbOdstopa ni v programu!\u00ab Gremo!!! Zadnji trije km se vzpenjajo, izgubljen v vesolju, zdi se mi kot da grem 6- 7km\/min, nevem, ampak grem, dr\u017eim, ovinek v desno 200m, napis je tu, pred o\u010dmi mrgoli, na uri 2.5????, ve\u010d ne vidim, moderatorka pa vpije: \u00aball under3h\u00ab, \u0161e zadnji pogled na semafor kjer, pi\u0161e 2.58.29. Hoja, vseeno mi je, komaj dvignem roko,rahel nasmeh, skozi cilj, solze. 2.58.44, \u0161el sem \u010dez sebe. <\/p>\n\n\n\n

Hvala vsem, hvala 3K!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Natanko 42 195 m. Razdalja, po kateri hrepeni\u0161,se je boji\u0161, jo spo\u0161tuje\u0161, in jo kon\u010dno premaga\u0161 s solzami v o\u010deh. Sestra Marinka je novembra zapisala: \u00bbZa prvi\u010d naj bo v okvirih realnega\u00ab. Toda, ko sem 20. novembra poslal prijavnico s podatki, je zraven mojega imena pisalo \u00bbestimated time: less than 3h\u00ab.Ta \u010das je bil globoko […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,42],"tags":[],"class_list":["post-957","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-tekaske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/957","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=957"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/957\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":961,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/957\/revisions\/961"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=957"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=957"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=957"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}