{"id":941,"date":"2024-01-24T20:15:53","date_gmt":"2024-01-24T19:15:53","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=941"},"modified":"2024-01-24T20:26:00","modified_gmt":"2024-01-24T19:26:00","slug":"berlinski-maraton-2008-moj-veliki-dan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=941","title":{"rendered":"Berlinski maraton 2008: moj veliki dan"},"content":{"rendered":"\n

Berlin ima pri meni \u017ee mnogo let neko posebno mesto: tja sva neko poletje \u0161topala s takratno punco, ko je \u0161e stal znameniti zid (in isto jesen, torej je bilo leta 1989) tudi padel. Tista \u010duda\u0161ka dvojnost naju je tako pritegnila \u2013 spala sva malo po hostlih, malo po otro\u0161kih igri\u0161\u010dih, parkrat pa na minigolfu za obcestnim bifejem, kjer so naju nekako prijazno varovali motoristi, ki so se tam zbirali -, da sva potem, ko v Pragi nisva dobila ustreznega prebivali\u0161\u010da, mirno \u0161e za en teden z vlakom (\u0161e danes pomnim, stal je natanko 10 mark za dva) vrnila v Berlin. Opazovala sva tur\u0161ke dru\u017eine v Kreuzbergu, ostanke mamila\u0161ke scene okrog postaje ZOO, prostitutke ob cestah, padla neko hladno jutro v gejevski bar, se vozila s podzemno, ki na nekaterih (‘vzhodnih’) postajah ni ustavila, pa\u010d pa so tam stali uniformiranci z avtomatskimi pu\u0161kami, parkrat na Friedrichstrasse prestopila mejo in stopila v povsem drug, predvsem barv oropan svet\u2026<\/p>\n\n\n\n

Berlin ima pomembno mesto v moji literarni galaksiji: \u017ee v srednji \u0161oli sem osupel gledal in potem prebiral Fassbinderjev\/Doeblinov Berlin \u2013 Alexanderplatz (in me je potem takrat ’89 v dno du\u0161e presunilo, da so \u0161li in sredi trga postavili tisti nagrav\u017eni TV stolp!), potem pa sem se zelo podrobno vra\u010dal vanj ob branju romanov obeh najve\u010djih mojstrov \u017eanra vohunskega romana \u2013 Johna LeCareeja in Lena Deightona. \u017danr sem obvladal tako mo\u010dno, da znam \u0161e danes teoreti\u010dno utemeljiti tezo, da gre verjetno za edini literarni \u017eanr v zgodovini, ki ga je pokopal en sam zgodovinski dogodek (prav padec zida in zdru\u017eitev Nem\u010dij).<\/p>\n\n\n\n

Rabi \u0161e kdo utemeljitev, zakaj me je na prvi tapravi maraton vleklo v Berlin? Ga obenem \u010dim bolj pokazat svojim trem puncam, predvsem pa odte\u010di dirko na najvi\u0161jih obratih.<\/p>\n\n\n\n

Treniral sem dobro. Malo me je skrbelo, da je Igor po vrsti mojih kraj\u0161ih tekem avgusta (Bohinj, olimpik na Ba\u0161kem jezeru in desetka v Dom\u017ealah) predvidel le dobre tri tedne priprav, ampak kot \u017ee nekajkrat doslej sem se odlo\u010dil takole: vedno me je na \u0161tart pripeljal dobro pripravljenega, torej empiri\u010dno nisem imel razloga, da bi dvomil. Vseeno me je \u2013 sklepam, da vendarle zaradi premo\u010dnega treninga \u2013 teden pred tekmo zdelala utrujenost in sem nedeljski skupni tek pobalinsko izpustil ter si ga predpisal po svoje. Tkle mamo, malo zasebnega ‘toucha’ je bilo pa treba vnesti v zadevo!<\/p>\n\n\n\n

Se lotimo kar tekme?<\/p>\n\n\n\n

Organizacija je bila vesoljska, \u017ee ob dvigu \u0161tevilke sem se brez te\u017eav zmenil, da so mi dodelili bolj\u0161i \u0161tartni blok (sprva sem bil, ker nimam prijavljenega \u010dasa, razporejen v zadnji \u0161tartni blok, tako pa sem se zna\u0161el par metrov za Gebretom), fasciniralo me je, kako vljudno in brez te\u017eenja smo stali v vrstah za plasti\u010dna strani\u0161\u010da\u2026<\/p>\n\n\n\n

Aha, kuharska umetnost: ker pred tekmami navadno zelo pospe\u0161im prebavo (dovolj plasti\u010dna razlaga?), se me je tokrat prijela Anjina informacija, da velja zmanj\u0161evati pri mleku in mle\u010dnih izdelkih. Tako sem par dni pred tekmo ob pove\u010danju OH-jev (makaroni, \u0161pageti, pa\u0161ta, testenine, metulj\u010dki\u2026) povsem ukinil mleko in jogurte. Na dan tekme sem pojedel kos kruha z medom in do \u0161tarta iz bidona po\u010dasi srkal liter vitarga z elektroliti plus pojedel 1.5 powerbarove plo\u0161\u010dice.<\/p>\n\n\n\n

Prehrana med dirko: Igor je svetoval 1 gel \/ pol ure po prve \u00be ure. Ker se mi je zdelo, da bo luknja med zadnjim gelom in ciljem prevelika, sem postopoma zamikal po par minut in zadnjega stisnil natanko po 3. uri teka. Gelov nisem pretirano zalival, na vsakih 5 km sem srknil po deci sponzorskega izotonika, vode pa nisem jemal, ni bilo treba (pri 10 stopinjah).<\/p>\n\n\n\n

Predlog: tekel sem v triatlonskem topu, ker ima zadaj \u017eepa.<\/p>\n\n\n\n

Tehnika in taktika: dogovor je bil takle: ciljni \u010das 3.20 naskakovati z enakomernim tekom na ravni 4.45 na kilometer, \u010ce pulz ne prese\u017ee 165 udarcev, pa po ob\u010dutku pospe\u0161iti na 4.40, kar bi zadostovalo za tiho \u017eeljo, ki je zna\u0161ala 3.15.<\/p>\n\n\n\n

Igor seveda ni ra\u010dunal, da je poslal na pot ve\u010dkratnega Vegovega tekmovalca (in nikoli nagrajenca, enkrat so celo star\u0161e klicali v \u0161olo, ker sem namesto na Vegovi igral na pomembni nogometni tekmi\u2026). Finta je bila ta, da sem v parih prvih kilometrih zaznal zanimiv filozofski problem: medtem ko sem glede na footpod tekel ma kot po maslu (torej nekje med 4.40 in 4.45), so ‘ro\u010dno stisnjeni’ \u010dasi na uri ob kilometrskih oznakah kazali tam okrog 4.30! O\u0161tja, seveda, severna Evropa ima druga\u010dno molekularno sestavo zraka in logi\u010dno tudi asfalta, sem tuhtal, potem pa mi je kapnilo, da sistema nisem skalibriral na svoje superge, ki jih imam samo za tekme, in verjetno odtod razlika!<\/p>\n\n\n\n

Takole sem razmi\u0161ljal, medtem ko sem zaokro\u017eil okrog SiegeSaule in smo jo mahali skozi Moabit in nazaj mimo sve\u017ee zgradbe nem\u0161kega parlamenta: zelo malo je mo\u017enosti, da bi dirko zaradi moje ra\u010dunske zagate ustavili, me po\u010dakali, da se natan\u010dno skalibriram, in potem Gebreta in nas ostale pospremili \u0161e enkrat. Izra\u010dunati zdaj, kak\u0161en naj bo videti \u010das na uri, da bom potem ro\u010dno prera\u010dunal podatke o ‘pejsu’, bi bilo tudi za braindamage mojih kapacitet brez papirja in svin\u010dnika enostavno prezahtevno, zato nisem imel druge, kot da naredim takole: te\u010dem naprej \u0161e zmeraj turisti\u010dne \u010dase s footpoda in SE DELAM, da tudi zares te\u010dem v tej hitrosti, mogo\u010de pa tudi telo misli, da je vse v redu in po programu\u2026<\/p>\n\n\n\n

Da ne odolgovla\u010dim: telo sem nategnil ko rumenca! Kar sram me je, ko je tako naivno, ampak zdaj imava skupaj medaljo in vesoljski kon\u010dni \u010das.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Slika 1: (roka): Tole je Vse, kar je Vanda ujela od mene v tisti gne\u010di. V ozadju osovra\u017eeni TV stolp<\/p>\n\n\n\n

Tek je minil fino. Morda malo zaradi omenjenih ra\u010dunovodskih te\u017eav, najverjetneje pa zaradi res velike gne\u010de, ki jo je \u0161e dodatno ‘zapirala’ reka gledalcev in navija\u010dev VSO TRASO na obeh straneh ceste, sem po dolgih letih imel te\u017eave s ‘premalo zraka’ v plju\u010dih, po doma\u010de me je malo dajala tesnoba, ker pa sem neodvisno od kreganja med drugimi instrumenti videl, da pulz nara\u0161\u010da po\u010dasi in kot v u\u010dbeniku, me je ‘pomanjkanje zraka’ tam do polmaratona \u017ee kar minilo.<\/p>\n\n\n\n

Posve\u010dal sem se muski, mno\u017eicam navija\u010dev, se smehljal, mahal nazaj, se dajal z hudimanimi embala\u017eami powerbarovih gelov, ki jih vedno s te\u017eavo odprem, prehiteval (ma \u010de nisem pre\u0161ibal ene 500 ljudi, ne re\u010dem), si privo\u0161\u010dil tu in tam tek v zavetrju \u2013 posebej nek tip v ‘crvena zvezda’ dresu z reklamo za, lepo prosim, Haribo bonbone, in nek Korzi\u010dan sta bila drugo polovico nevede moja zajca \u2013 in opazoval drese\u2026 Tole re\u010dem: veliko ljudi te\u017ee za razne humanitarne projekte. To se mi zdi zelo lepo in prav in ponujam v premislek, ali bi se ne skompali s kako tovrstno pobudo in jim zastonj ponudili dela hrbta.<\/p>\n\n\n\n

In je \u0161lo. 1.37 na polovici. Potem je tam po 30. kilometru (\u0161tel sem takole: po 14 sem bil \u010dez tretjino, po 21 \u010dez polovico\u2026) za\u010dela cela reka teka\u010dev nekoliko spu\u0161\u010dati tempo. Pojavili so se prvi pe\u0161ci. To mi je sprva seveda ugajalo, ko pa sem videl, da vsi parametri, celo pulz, padajo, sem spet pognal. Na 32. kilometru sem (morda bi mi tisto Vegovo priznanje vendarle podelili za \u017eivljenjsko delo?) izra\u010dunal, da lahko v tempu 5.00 , torej skorajda pe\u0161, \u0161e zmeraj dose\u017eem ciljni \u010das, in mi je resno padel kamen od srca. Potem sem mimo Kaiser Wilchelmove cerkve in po Ku’damu proti Potsdamskemu trgu malce tesnobno, a juna\u0161ko \u010dakal na ‘maratonski zid’, ki je pri\u0161el\u2026 ampak kasneje. Vmes se je sicer prav zares za\u010delo vle\u010di, material je postal rahlo \u0161katljav, na 40. kilometru sem na postaji prvi\u010d toliko zni\u017eal tempo, da sem tisti po\u017eirek brez klonkanja spravil vase\u2026 in potem smo obrnili po Unter den Linden in proti ciljni ravnini in pod Brandenbur\u0161ka vrata (najhuj\u0161i del), potem sem pa zagledal cilj\u2026 Mislim, da sem samo v \u0161printu prehitel ene 50 soteka\u010dev, prav po robu sem moral divjati\u2026<\/p>\n\n\n\n

Eto.<\/p>\n\n\n\n

Na cilju me je spet fascinirala u\u010dinkovitost. Takoj so nam dali one nagrav\u017ene pelerine, par ‘paramedikov’ je kot pazniki v KCju (edina primerjava z zgodovino, ki mi je padla na misel, verjetno zaradi utrujenosti) stopal med nami in pokazal tu in tam na koga posebej \u0161krlatnega ali brezbarvnega\u2026 Ja, malo me je dajala omoti\u010dnost in noge so bile kar trde, ampak na\u017elampal sem se tam vsaj litra izotonika in se \u0161el zvalit na enormni travnik pred Bundestagom, kjer je vse pole\u017eevalo ko na enem Woodstocku\u2026 Tam sem sre\u010dal Mitja in Maja in \u0161e par blejskih vitezov in simpati\u010dnega Zagorjana \u2013 vsi tekli pod 3.00, carji \u2013 in smo malo veteransko modrovali, spravil sem se pod tu\u0161, se preoblekel in se za\u010del meniti z Vando za sre\u010danje\u2026 In dobro, da sva se \u0161e ene pol ure iskala, zjokal bi se ji na rami ko dete, tako mo\u010dno so za mano pridivjala \u0161e \u010dustva.<\/p>\n\n\n\n

Kako sta tekla Suzi in Bobi, naj povesta sama. Zame sta oba carja in na nek poseben na\u010din ju imam \u0161e raj\u0161i kot prej. Tudi Nata\u0161a E. je bila menda tam, \u017eal je nisem sre\u010dal.<\/p>\n\n\n\n

Teden dni po tekmi \u0161e ne morem gledati reporta\u017ee, na kateri Gebre postavi nov svetovni rekord\u2026 tako mi je, kot bi gledal recimo na\u0161 prvi dru\u017einski porod (dobro, tam sem samo paniciral zraven, vem, ampak metafora je pa\u010d sedla). Pride \u010das tudi za to.<\/p>\n\n\n\n

To je to.”Junaki Ljubljane: dejmo! “Predvsem  Iztok, Samo, Andrej pa vsi ostali tako ‘prvopristopniki kot veterani”
Slika  3: (km \u010dasi in pulzi): tole objavljam Bobiju v spomin: pravi, da je moje ro\u010dno prena\u0161anje podatkov iz Polarja tako, kot bi podatke z enega ra\u010dunalnika prepisal na roko in potem vnesel na sosednjega. Bobi, ne ve\u0161, kak\u0161en u\u017eitek je tole prepisovanje!<\/p>\n\n\n\n

Opomba: kjer so zvezdice, nisem stisnil kilometra in navajam povpre\u010dje.<\/p>\n\n\n\n

    KM<\/td> <\/td>povp.<\/td>max.<\/td> <\/td>         KM<\/td> <\/td>povp.<\/td>max.<\/td><\/tr>
1<\/td>*  4:37<\/td>160<\/td>177<\/td> <\/td>22<\/td>4:33<\/td>167<\/td>171<\/td><\/tr>
2<\/td>*  4:37<\/td>160<\/td>177<\/td> <\/td>23<\/td>4:34<\/td>168<\/td>169<\/td><\/tr>
3<\/td>    4:41<\/td>160<\/td>165<\/td> <\/td>24<\/td>4:31<\/td>168<\/td>170<\/td><\/tr>
4<\/td>    4:36<\/td>162<\/td>167<\/td> <\/td>25<\/td>4:41<\/td>171<\/td>174<\/td><\/tr>
5<\/td>    4:35<\/td>161<\/td>163<\/td> <\/td>26<\/td>4:33<\/td>167<\/td>170<\/td><\/tr>
6<\/td>    4:41<\/td>160<\/td>162<\/td> <\/td>27<\/td>4:36<\/td>169<\/td>172<\/td><\/tr>
7<\/td>*  4:40<\/td>161<\/td>164<\/td> <\/td>28<\/td>4:38<\/td>169<\/td>171<\/td><\/tr>
8<\/td>*  4:40<\/td>161<\/td>164<\/td> <\/td>29<\/td>4:32<\/td>169<\/td>173<\/td><\/tr>
9<\/td>*  4:40<\/td>161<\/td>164<\/td> <\/td>30<\/td>4:29<\/td>169<\/td>173<\/td><\/tr>
10<\/td>    4:45<\/td>161<\/td>165<\/td> <\/td>31<\/td>4:33<\/td>172<\/td>175<\/td><\/tr>
11<\/td>    4:34<\/td>164<\/td>168<\/td> <\/td>32<\/td>4:27<\/td>171<\/td>176<\/td><\/tr>
12<\/td>*  4:40<\/td>160<\/td>168<\/td> <\/td>33<\/td>4:30<\/td>172<\/td>175<\/td><\/tr>
13<\/td>*  4:40<\/td>160<\/td>168<\/td> <\/td>34<\/td>4:28<\/td>174<\/td>177<\/td><\/tr>
14<\/td>    4:38<\/td>160<\/td>162<\/td> <\/td>35<\/td>4:36<\/td>173<\/td>176<\/td><\/tr>
15<\/td>    4:33<\/td>160<\/td>162<\/td> <\/td>36<\/td>4:37<\/td>175<\/td>177<\/td><\/tr>
16<\/td>    4:31<\/td>164<\/td>168<\/td> <\/td>37<\/td>4:33<\/td>173<\/td>176<\/td><\/tr>
17<\/td>    4:34<\/td>163<\/td>167<\/td> <\/td>38<\/td>4:40<\/td>176<\/td>179<\/td><\/tr>
18<\/td>    4:37<\/td>165<\/td>167<\/td> <\/td>39<\/td>4:37<\/td>174<\/td>177<\/td><\/tr>
19<\/td>    4:30<\/td>164<\/td>166<\/td> <\/td>40<\/td>4:41<\/td>172<\/td>177<\/td><\/tr>
20<\/td>    4:36<\/td>165<\/td>168<\/td> <\/td>41<\/td>4:34<\/td>175<\/td>178<\/td><\/tr>
21<\/td>    4:30<\/td>166<\/td>169<\/td> <\/td>42<\/td>4:49<\/td>177<\/td>180<\/td><\/tr>
POL<\/td>1.37.22<\/td> <\/td> <\/td> <\/td> <\/td> <\/td>179<\/td>180<\/td><\/tr>
 <\/td> <\/td> <\/td> <\/td> <\/td>CILJ<\/td>3:14:02<\/td>167<\/td>180 <\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Tone<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Berlin ima pri meni \u017ee mnogo let neko posebno mesto: tja sva neko poletje \u0161topala s takratno punco, ko je \u0161e stal znameniti zid (in isto jesen, torej je bilo leta 1989) tudi padel. Tista \u010duda\u0161ka dvojnost naju je tako pritegnila \u2013 spala sva malo po hostlih, malo po otro\u0161kih igri\u0161\u010dih, parkrat pa na minigolfu […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":942,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,42],"tags":[],"class_list":["post-941","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-tekaske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/941","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=941"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/941\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":944,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/941\/revisions\/944"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/942"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=941"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=941"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=941"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}