Opa, tale naslov pa obeta kak\u0161no polemiko ali vsaj kak\u0161en Igorjev vlek mojega u\u0161esa. Mirno, le mirno! Medulin se je tudi tokrat pokazal kot izvrstna prilo\u017enost za piljenje forme pred tekmovanjem. Seveda po znani metodi NO PAIN – NO GAIN. V treh dneh, pravzaprav se\u0161tevku petkovega popoldneva, sobote in nedeljskega dopoldneva, smo teka\u010dice in teka\u010di zmogli ve\u010d kot 50 kilometrov. Hitri intervali so bili res hitri, zato se je marsikomu od nas na obrazu zarezala kak\u0161na guba ve\u010d od bole\u010din.<\/p>\n\n\n\n
Vseeno nam ni manjkalo vztrajnosti, kar je zabele\u017eilo tudi oko oziroma objektiv Lukovega fotoaparata. Po kampu nas je neslo kot hudir. Kdo ve, mogo\u010de smo bili polni adrenalina pred prihajajo\u010do tekmo v Ljubljani. Mogo\u010de smo pa\u010d \u017ee tako dobro pripravljeni, da bi se tako razkurili kjerkoli ta hip. Morebiti pa smo se nalezli preobilice testosterona, ki se je \u010dutil v zraku. V hotel so ga namre\u010d v petek zve\u010der prinesle horde nem\u0161kih, \u010de\u0161kih in drugih (rekreativnih, upam) nogometa\u0161ev, ki so zaradi svoje ljubezni do litrov piva prej spominjali na navija\u010de v Planici kot na \u0161portnike. Na sre\u010do so hitro odnesli \u0161ila in kopita, tako da smo se 3kajevci mirno posvetili na\u0161emu na\u010drtu: treningu, raztezanju, hrani, predavanjem, po\u010ditku in spanju. Ja, \u0161e en Medulin je za nami. Upam, da ne zadnji!
In \u0161e link na super fotke, made by Luka:<\/p>\n\n\n\n