{"id":829,"date":"2024-01-23T23:12:52","date_gmt":"2024-01-23T22:12:52","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=829"},"modified":"2024-01-23T23:14:42","modified_gmt":"2024-01-23T22:14:42","slug":"avantura-v-neznano-powerman-weyer-2007-drago-kok-in-anja-bajcar","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=829","title":{"rendered":"Avantura v neznano (Powerman Weyer 2007), Drago Kok in Anja Bajcar"},"content":{"rendered":"\n

Po najinem nekajletnem tekanju na najrazli\u010dnej\u0161ih teka\u0161kih prireditvah, predvsem po prelepi Sloveniji, sva se v leta 2006 odlo\u010dila, da pokukava \u0161e v svet triatlona in duatlona. Da \u010dlovek po nepotrebnem ne odkriva tople vode, si je bilo potrebno omisliti \u0161e trenerja, po mo\u017enosti \u017ee ob prvem izboru “ta pravega”. Zdelo se nama je razumljivo, da z izbiro enega najbolj\u0161ih slovenskih tekmovalcev v triatlonu in duatlonu nasploh, ne moreva zgre\u0161iti. Izbira je padla. Igor Kogoj. Komunikacija je stekla in dogovorili smo se. Narejeni so bili prvi tedenski plani, pa mese\u010dni, poro\u010dila. Vsaj v za\u010detku ni bilo lahko, to \u017ee lahko zatrdiva. Kljub najini vestnosti in motiviranosti, so se pojavljale \u0161tevilne manj\u0161e in ve\u010dje krize. A treningi so stekli, steklo je tudi na\u0161e odelovanje,ki se z meseci vse bolj in bolj poglablja. Napredek je bil postopen, a o\u010diten.<\/p>\n\n\n\n

\"Powerman\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Zakaj ves ta uvod? Da bi ne zvenelo preve\u010d bahavo, ko si nekdo \u017ee v prvem letu ukvarjanja s tako zahtevnim \u0161portom izbere za izziv dolgi duatlon in to kar v svetovni seriji t.i. POWERMAN oz. POWERDAMEN – tako namre\u010d nem\u0161ko govore\u010di individuumi imenujejo \u017eenske, ki se pojavijo na tovrstnih tekmah. O Zofingenu, ki bi bil verjetno avantura brez povratka (toliko pa \u010dloveku razum, kljub \u017eeljam, \u017ee deluje) nisva niti razmi\u0161ljala. Tako je padla odlo\u010ditev o udele\u017ebi na tekmi v Avstriji. Ko mi je Anja prvi\u010d omenila (ona je bila namre\u010d “pobudnica”) nekak\u0161no svetovno serijo v dolgem duatlonu v mestecu Weyer, sem jo verjetno pogledal kot da bi padla z Marsa. Ideja se mi je zdela namre\u010d nekako preve\u010d “avanturisti\u010dna”, \u0161e posebno za nekoga, ki je po naravi velik realist. Radovednost pa mi le ni dala miru, zato sem previdno pogledal na uradno spletno stran (http:\/\/www.powerman.at<\/a>). Kmalu mi je bilo jasno, da tu ne gre za tekmo, kakr\u0161nih sva bila vajena do sedaj. Z veliko gotovostjo sem lahko sklepal, da gre za zahtevno tekmovanje z mednarodno udele\u017ebo, kjer so udele\u017eenci odli\u010dno pripravljeni, kjer verjetno ni\u010d ni prepu\u0161\u010deno naklju\u010dju. Sledilo je nekaj najinih “nujnih ” razprav in debat o zdravem razumu, o mo\u017enostih pre\u017eivetja na tak\u0161ni tekmi, kaj-bo-pa-trener-rekel-na-tak\u0161no-bogokletno-razmi\u0161ljanje ipd. Kon\u010dno sva z idejo pri\u0161la \u0161e pred Igorja. Spomnim se, da sem si \u017ee pred tem rekel, da bom spremljal njegovo reakcijo, saj mi bo le-ta veliko povedala o tem, kak\u0161ne mo\u017enosti imava, da projekt uspe\u0161no izpeljeva. Obraz mu je prekril tisti skrivnostni pol-nasme\u0161ek. To mi je v naslednjih nekaj mesecih dalo misliti, kaj neki se je za njim skrivalo. Idejo je namre\u010d podprl vsaj tako iskreno, kot sva v projekt krenila midva. \u0160tevilo tedenskih treningov se je pove\u010devalo, teka\u0161ki in kolesarski kilometri in ure treninga so se za\u010deli, lahko mirno re\u010dem, kopi\u010diti. Postajali so vse bolj zahtevni in tudi vse dalj\u0161i. Kmalu sem za\u010del premlevati stavek, ki sem ga neko\u010d prebral o treningih velikega Heile Gebre Selasi-ja. Njegovi treningi so bili namre\u010d tako zahtevni, da so bili tedni, ko se je udele\u017eeval tekem, zanj pravi odmor. Tudi sam sem kmalu razumel, kaj je s tem mislil. A ob tem me je tola\u017eila \u0161e ena njegova izjava. Ko je dobro opravil vse zastavljene treninge, je bil povsem miren glede rezultatov. Vsi vemo kak\u0161ne rezultate je dosegel.<\/p>\n\n\n\n

Dva dni pred tekmo sva se podala na pot (dobrih 400 km) in se nastanila v prijaznem dru\u017einskem penzionu (Blasl). Doma\u010dini so bili res prijazni (toplo priporo\u010dava). Sledil je ogled prizori\u0161\u010da (kolesarska in teka\u0161ka proga). V \u017eivo sva se lahko prepri\u010dala, da bo morda \u0161e te\u017eje, kot sva lahko sklepala na podlagi opisov in profilov prog na uradni spletni strani (spet sem se spomnil Igorjevega skrivnostnega pol-nasme\u0161ek in vse bolj mi je bilo jasno, kaj naj bi morda pomenil). Med vsemi temi opravki sva pridno polnila glikogenske zaloge in opravila registracijske formalnosti. Pred odhodom v posteljo je sledila \u0161e kon\u010dna priprava in kontrola (\u017ee ne vem katera po vrsti) opreme in \u017eelje za dober in miren spanec (utopija).<\/p>\n\n\n\n

Dan “D”<\/strong>
Kon\u010dno dan “D”. Sledilo je zadnje hranjenje, odhod na prireditveni prostor, ki je kljub zgodnji jutranji uri kar vrvel od ljudi, ki so urejali \u0161e zadnje malenkosti na prizori\u0161\u010du. Prizori\u0161\u010de je imelo “ta zaresen” izgled tekme tak\u0161nega nivoja. Uzrla sva jih. Konkurente namre\u010d (ne veva pa, \u010de sva se midva lahko \u0161tela za njihove konkurente?), ki so oddajali svoje dragocene konji\u010dke (nekateri so bili \u017ee tako na oko, vredni celo premo\u017eenje) in si urejali opremo v menjalnem prostoru. Sledil je \u0161e uradni “briefing” za vse tekmovalce in vsi skupaj smo se pri\u010deli premikati proti startu. Primerno sva se ogrela in \u017ee sva si lahko za\u017eelela le \u0161e uspe\u0161en in predvsem varen potek tekme, saj je uradni napovedovalec \u017ee pozval k startu. Avstrijci so v gentlemenskem slogu pri startu dali prednost damam, ki so se na stezo podale pet minut pred mo\u0161kimi udele\u017eenci.<\/p>\n\n\n\n

\u0160tart<\/strong>
Potem je po\u010dilo prvi\u010d. Dekleta so startala tako silovito, da sem se \u017ee spra\u0161eval ali sem morda zamudil start. Potem drugi strel. Eni bolj, drugi manj, smo zdrveli po progi. Po nasvetu Igorja sva se dr\u017eala njegovih navodil in tekla predvsem v okviru za\u010drtanega sr\u010dnega utripa. K sre\u010di ima\u0161 v teh trenutkih ves \u010das pred o\u010dmi dejstvo, da je tekma dolga in da se zagotovo ne odlo\u010da na za\u010detku, “zavozi” pa se lahko brez te\u017eav in hitro. Ker je prvi del teka (14,7 km) potekal v dveh krogih, smo se lahko tekmovalci in tekmovalke med seboj sre\u010devali in tako pribli\u017eno vedeli, kako nam gre. Kmalu sem uzrl prvo \u017eensko tekmovalko, ki je po moji oceni resni\u010dno drvela proti za\u010detku drugega kroga. Ko pre\u0161tejem do \u0161este tekmovalke, na sedmem mestu uzrem Anjo. Po obrazu vidim, da ne trpi preve\u010d in da se ravna po navodilih Igorja. Sledi be\u017eno pozdravljanje in medsebojno vzpodbujanje. In tako iz kilometra v kilometer. Proga je kar razgibana in kombinacija asfalta ter makadamskih poti. Pravo po\u017eivitev je predstavljal tek \u010dez neko doma\u010de dvori\u0161\u010de (vklju\u010dno s stopnicami) in vrt, kjer bi se lahko z nekaj smole tudi “izgubil”. K sre\u010di so bili pred tabo drugi teka\u010di, katerim si potem le sledil. V vsakem krogu si imel na razpolago dve postaji z osve\u017eilnimi napitki in razli\u010dnimi energijskimi hranili, le \u010das si je bilo potrebno vzeti zanje. \u017de smo prvi\u010d pretekli ciljni prostor (ki pa je bil \u0161e tako oddaljen). \u010cas je bil kar vzpodbuden, po\u010dutje dobro, znakov utrujenosti nikjer in \u0161e z ve\u010djim zaletom sem se podal v drugi krog. Ponovno sre\u010devanje z dekleti, ki se res dobro dr\u017eijo. Tudi Anja je na odli\u010dnem 7. mestu. To tudi meni vlije dodatnih mo\u010di. \u0160e sam nekoliko pospe\u0161im (\u0161e vedno v okviru dovoljenega), tako da je kon\u010dni \u010das drugega dela teka celo nekoliko bolj\u0161i kot prvi del. To je vedno dober znak za teka\u010da.<\/p>\n\n\n\n

Prva menjava<\/strong>
Sledi po mo\u017enosti \u010dim hitrej\u0161a menjava, ki mi je kar dobro uspela. O Anji ni sledu. To pomeni, da je tekla res dobro, saj sem sicer prehitel kar nekaj \u017eenskih teka\u010dic. Osebno sem s tako in tako \u017eelel, da bi jo na kolesu prehitel \u010dim kasneje, saj sem se bal, da bi jo sicer to lahko nekoliko demotiviralo. Ko sem se ukvarjal s temi mislimi in posku\u0161al preiti v \u010dim bolj teko\u010de vrtenje pedal, so me neprijetno presenetili prvi znaki ene izmed najve\u010djih mor tekmovalca – kr\u010di. Ohraniti mirno kri in raztezati; teoreti\u010dno je tu vse jasno, v praksi pa povsem nekaj drugega. Pa \u0161ele na za\u010detku slabih 80 km proge, ki ima kak\u0161nih 1300 m “vi\u0161incev”, sem bil. Poudarjeno sem pil in nekoliko na silo zau\u017eil tudi kak\u0161nih 400 Kcal napitka. Pred sabo sem uzrl znano postavo, ki je v teko\u010dem ritmu drsela skozi pokrajino. Nastopi trenutek prehitevanja in hkrati glasnega vzpodbujanja. Ni videti kak\u0161ne pretirane zaskrbljenosti in razo\u010daranja, le nekoliko trpe\u010d izraz na obrazu. To mi pove, da je Anja na dobri poti in da ji bo uspelo. Po\u010dasi nadle\u017eno zbadanje v me\u010dih preneha in kon\u010dno lahko na pedala pritisnem z vso silo. Sledi kak\u0161nih 10 km vzpenjanja in nato prav vratolomen spust (kazalec hitrosti zleze preko 80 km\/h). Koncentracija je popolna. Niti predstavljati, kaj \u0161ele do\u017eiveti, si nisem \u017eelel, da se mi pri tej hitrosti kaj zgodi. Vsake toliko sem dohitel in prehitel kak\u0161nega kolesarja. Ker zavetrje ni bilo dovoljeno je na relativno ozki cesti in pri hitrosti med 45 in 50 km\/h to kar zahteven manever. Sledi drugi del vzponov in vo\u017enja skozi “\u0161palir” navija\u010dev, ki te pribli\u017ea ob\u010dutkom, katerih so dele\u017eni kolesarji na najve\u010djih tekmah. Ob\u010dutek je neverjeten in skozi mno\u017eico dobesedno drvi\u0161. Medtem \u0161tejem kolesarke, ki jih dohitevam. Ko naredim “obra\u010dun” ugotovim, da so pred mano le \u0161e tri. Koliko je pred mano kolesarjev mi ni jasno. Sledi drugi krog, kjer se \u017ee poka\u017eejo prvi znaki zahtevne proge. Ob\u010dutek teko\u010de vo\u017enje v klanec se izgubi, \u010deprav merilec hitrosti tega ne ka\u017ee. Poleg rednega hidriranja in prehranjevanja, ob vsaki uri zau\u017eijem \u0161e tableto soli. Fizi\u010dno po\u010dutje je dobro, kilometri izginjajo in tu in tam prehitim \u0161e kak\u0161nega kolesarja ter kon\u010dno ujamem tudi vodilno \u017eensko. Kljub zelo spodobni hitrosti (na ravnini redno preko 40 km\/h) s katero jo prehitim, se mi na razdalji kak\u0161nih 5 metrov “prilepi” in tu vztraja do prvih vzponov, kjer se ji kon\u010dno oddaljim. Brezuspe\u0161no pa ocenjujem koliko tekmovalcev je pred mano. Ostalo mi je le \u0161e nekaj bolj ali manj ravninskih kilometrov in v mislih se \u017ee pripravljam na naslednji tek (6,9 km). Popijem \u0161e zadnje koli\u010dine pija\u010de in zau\u017eijem gel, ter nekoliko manj sunkovito pritiskam na pedala. Polo\u017eaj telesa tudi nekoliko spremenim in s triatlonskega preidem v klasi\u010dnega – kolesarskega. S tem sprostim prepono in pripravljam plju\u010da na teka\u0161ki napor. Pred \u010drto, ki ozna\u010duje obvezen sestop s kolesa postorim vse kar je potrebno, da bo prehod v menjalni prostor kar najbolj teko\u010d. Ko stopim na tla, noge nekoliko neposlu\u0161no “uhajajo” po svoje in se obna\u0161ajo kot pri \u017eirafi, ki se je komaj skotila. Na hitro odvr\u017eem vso nepotrebno kramo, obujem superge, na glavo poveznem kapo in v roke vzamem vnaprej pripravljeno plastenko z izotoni\u010dnim napitkom. Pijem, kot da to po\u010dnem zadnji\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Drugi tek<\/strong>
Prvi teka\u0161ki koraki nikakor niso teko\u010di in prevzema me ob\u010dutek, da ni vse kot bi moralo biti po planu. Sledi kontrola sr\u010dnega utripa, ki je tak\u0161en kot mora biti (okoli 160). Do prvega kilometra dejansko ne vem, kako te\u010dem. Potem se mi zgodi \u0161e to, da se od nekje pojavi \u017eenska teka\u010dica, ki mirno oddrvi mimo mene. Brez \u0161ovinisti\u010dnih misli me to navda tako s skrbmi, kot z mo\u0161ko trmo. Poleg tega pred njo vozi \u0161e kolesar z napisom (sam sem napa\u010dno sklepal, da gre za prvo \u017eensko tekmovalko; to se mi je dogajalo kljub temu, da mi je “spomin” sporo\u010dal, da to \u017ee ni ista \u017eenska, ki sem jo prehitel na kolesu – o\u010ditno pomanjkanje kisika). S skrajnimi mo\u010dmi jo posku\u0161am “dr\u017eati”, pa mi to ne uspeva. Tudi sr\u010dni utrip se nevarno dvigne. Sledi razumska (in fizi\u010dna) predaja in prehod v ustaljen ritem. Kon\u010dno prvi kilometer, ki potrdi, da je vse v redu (4 min\/km). In potem v pribli\u017eno tak\u0161nem tempu do konca. Kon\u010dno \u010dutila najprej zaznajo hrupnega napovedovalca in nato tudi o\u010di uzrejo vse ve\u010djo mno\u017eico ljudi ob teka\u0161ki progi, ki hrupno vzpodbujajo prav vsakega tekmovalca. Zadnji metri teka so seveda lahki, po telesu ste\u010de energija, ki jo je te\u017eko opisati in ki povzro\u010di tisto znano je\u017eenje ko\u017ee. Sledi zmagovit dvig rok in be\u017een pogled na semafor, ki ti poka\u017ee tvojo realno “vrednost”. \u017de ti v roke porinejo steklenico s pija\u010do, okoli vratu pa obesijo tako te\u017eko prigarano medaljo “finisherja”. Takrat se po\u010dasi zave\u0161, da je preizkusa konec, da je nekaj mese\u010dno garanje popla\u010dano in da si lahko “odpo\u010dije\u0161” ter \u010destita\u0161.<\/p>\n\n\n\n

Cilj<\/strong>
Ko na hitro popijem ogromne koli\u010dine pija\u010de, pojem nekaj kosov lubenice in nekaj prave hrane, se ponovno podam v ciljni prostor in nestrpno pogledujem v “\u0161palir” po katerem vsake toliko prite\u010de kak\u0161en tekmovalec in v katerem pri\u010dakujem tudi Anjo. Potem pride prva PRO \u017eenska. V tem trenutku ugotovim, da je to tista kolesarka katero sem nazadnje prehitel. Kdo pa je potem bila tista skrivnostna teka\u010dica, ki me je prehitela na prvem kilometru zadnjega teka? Medtem so se o\u010ditno mo\u017egani \u017ee toliko oskrbeli s kisikom, da sem se spomnil, da so nastopale tudi \u0161tafete. Odgovor je na dlani.<\/p>\n\n\n\n

Kmalu v “\u0161palirju” uzrem zna\u010dilen teka\u0161ki korak in nato nasmeh na njenem obrazu. Vidim, da je ob prihodu v cilj hkrati navdu\u0161ena in na drugi strani pomirjena, saj ji je uspel velik podvig. Ko se kon\u010dno dokopljem do nje, jo objamem na poseben na\u010din; kot partnerko in kot \u0161portnega sopotnika v pred nekaj meseci \u0161e v mislih komaj predstavljivi preizku\u0161nji. Stke se \u0161e ena pomembna vez.<\/p>\n\n\n\n

Sledi potikanje po ciljnem prostoru, u\u017eivanje najrazli\u010dnej\u0161ih dobrot (ki jih je res v izobilju) in zatem prevzem opreme. Poskrbljeno je za vse, tako da se lahko posameznik tudi “o\u010dedi” in ves prenovljen poda proti prireditvenemu odru. Ko \u010dlovek uzre rezultate najbolj\u0161ih PRO tekmovalcev, ki so pri\u0161li iz \u0161tevilnih dr\u017eav, ima ob\u010dutek, da je telo komaj verjetno pripraviti do tak\u0161ne ravni, ki omogo\u010da posamezniku, da nekaj manj kot 15 km prete\u010de v nekaj ve\u010d kot 47 minutah, 78 km kolesa s 1300 m nadmorske vi\u0161ine predrvi v 1 uri in 53 minutah in po vsem tem slabih 7 km prete\u010de v 24 minutah (3:05:28). Res skorajda neverjetno.<\/p>\n\n\n\n

Glede na do\u017eiveto, lahko udele\u017ebo na tej prireditvi resni\u010dno priporo\u010dava, saj je organizirana na visokem nivoju, tisti pravi pe\u010dat pa ji dajo ljudje. Ima\u0161 namre\u010d ob\u010dutek, da celotno okro\u017eje \u017eivi z njo in za njo. Udele\u017eba na prireditvi je tudi logisti\u010dno nezahtevna (ne predale\u010d, finan\u010dno sprejemljiva) in uresni\u010dljiva tudi za tak\u0161ne kot sva midva v tem \u0161portu – za\u010detnika.<\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dila pa ne morem zaklju\u010diti brez najine skupne zahvale Igorju, ki naju je skrbno in modro popeljal na pot odkrivanja skrivnosti zahtevnih, a ne neosvojljivih disciplin, kot sta duatlon in triatlon.<\/p>\n\n\n\n

Drago Kok<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Po najinem nekajletnem tekanju na najrazli\u010dnej\u0161ih teka\u0161kih prireditvah, predvsem po prelepi Sloveniji, sva se v leta 2006 odlo\u010dila, da pokukava \u0161e v svet triatlona in duatlona. Da \u010dlovek po nepotrebnem ne odkriva tople vode, si je bilo potrebno omisliti \u0161e trenerja, po mo\u017enosti \u017ee ob prvem izboru “ta pravega”. Zdelo se nama je razumljivo, da […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[43,40],"tags":[],"class_list":["post-829","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-druge-tekme","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/829","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=829"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/829\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":831,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/829\/revisions\/831"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=829"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=829"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=829"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}