![](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/novice\/mpim\/ironman-70.3-cancun-kaja-vovk.jpg\")
<\/p>\n\n\n\nKo sem letos v za\u010detku junija uspe\u0161no opravila s svojo prvo preizku\u0161njo 70.3 ironmanom, sem bila tako navdu\u0161ena, da sem takoj za\u010dela razmi\u0161ljati o naslednjem. Za tiste manj triatlonsko pou\u010dene 70.3 je ime, ki naj bi nadomestilo staro \u2013 polironman in je se\u0161tevek razdalj v miljah, ki jih je treba premagati na plavanju, kolesu in teku. Ker so tudi te razdalje kar dober zalogaj in ni v njih pravzaprav ni\u010d polovi\u010dnega, razen primerjave z velikim bratom IRONMANOM, je bila \u017eelja odpravit tisto polovi\u010dko iz imena in tako je nastal 70.3 \u2013 morda vra\u017eevernim 113, kar je se\u0161tevek razdalj v metri\u010dnem merskem sistemu, ni zvenel dovolj privla\u010dno!<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
Pri pregledovanju tekem serije 70.3 mi je hitro padel v o\u010di Cancun – Mehika. Razlogov, da me je tekma za\u010dela mikati, je bilo kar nekaj. Z vidika priprave na tekmo je bil termin konec septembra ravno pravi, opis tekme na spletni strani, \u010de samo za\u010dnem s turkizno modrim karibskim morjem, pa prav navdu\u0161ujo\u010d, ravno tako je minilo \u017ee kar lepo \u0161tevilo let, kar sem bila zadnji\u010d preko Atlantika\u2026 Seveda pa na drugi strani tudi nekaj te\u017eav, kam s h\u010derami, ki bi morale septembra hodit v \u0161olo in kaj bo na idejo rekel Gorazd, se mi tudi ni sanjalo. Najprej sem prav previdno vpra\u0161ala Igorja za mnenje in to je bila prva zelena lu\u010d, pospremljena z nasvetom, naj si vzamem kar najve\u010d \u010dasa za prilagoditev na mehi\u0161ko klimo. Kot se je izkazalo zelo dragocen nasvet. Odlo\u010ditev doma ni bila prav lahka, a ko mi je Gorazd s slu\u017ebene poti poslal SMS z zabavno vsebino, ki je nekaj omenjala sombreriste, sem razumela namig, se usedla za ra\u010dunalnik ter se prijavila na tekmo. Projekt Cancun je v \u010dasu priprav od junija do konca avgusta do\u017eivel \u0161e nekaj preobratov predvsem zaradi hurikana Deana, ki je ogro\u017eal prav obmo\u010dje Yucatana, a je k sre\u010di v nasprotju z Wilmo leta 2005, Cancunu prizanesel. Prav tako sem se \u0161ele kasneje zavedala, da je poleg res slikovite in predvsem ravninske trase, ki me je tako navdu\u0161ila, tam v tem \u010dasu povpre\u010dno 30 st. C in izjemno visoka vlaga v zraku. Ve\u010dkrat sem se spra\u0161evala kako bom zmogla to vro\u010dino, saj je na\u010delno niti ne prena\u0161am najbolje. A odlo\u010ditev je padla, trenirala sem, hurikani so \u0161li mimo in kak\u0161nega pametnega razloga, da ne bi \u0161li, pravzaprav ni bilo. Poleti sva se z Gorazdom odlo\u010dila, da bomo mojo tekmo kombinirali z dru\u017einskim potovanjem, saj je v tem delu Mehike veliko res zanimivih stvari tudi za otroke. Le Pia, ki je \u017ee gimnazijka , ni hotela biti odsotna ve\u010d kot teden dni.<\/p>\n\n\n\n
Nakupila sva vse razpolo\u017eljive vodi\u010de o Yucatanu, Gorazd je pripravil plan potovanja, Igor treningov \u2013 z zame \u0161e kako pomembno pripombo \u2013 da lahko naredim kaj manj, nikakor pa ne ve\u010d, kot je planirano in naj \u010dim ve\u010d potujemo prvi teden, kar je bilo tudi v na\u0161em na\u010drtu, predvsem, ker je bila Pia samo en teden z nami.<\/p>\n\n\n\n
Takoj po pristanku na letali\u0161\u010du nas je zajela stra\u0161na vro\u010dina, in ko smo urejali formalnosti za najem avtomobila, smo bili v trenutku vsi mokri in razmi\u0161ljala sem kako dobro, da imam \u0161e 12 dni do tekme. K sre\u010di mi je tudi Igor zelo natan\u010dno opisal kak\u0161ne bodo za\u010detne reakcije telesa na vro\u010dino. Drugi dan na\u0161ega mehi\u0161kega bivanja, ko je bila prva \u010dasovna prilagoditev \u017ee za nami, sem se po\u010dasi odlo\u010dila, da bo potrebno opravit kak\u0161en trening. V Cancunu so mo\u017enosti za kolesarjenje res slabe, zato je bila prva izbira tek. Najbolje kar ob taki uri, ko bo tek tudi na tekmi \u2013 torej okoli 12h. Za\u010dela sem zelo pogumno od hotela, vzdol\u017e lagune in na za\u010detku je prvih dvajset minut kar \u0161lo, potem pa eksponentno vse te\u017eje in po predvidenih 45 minutah sem kon\u010dala z astronomskim pulzom, pred o\u010dmi sem videla samo \u0161e \u010drno in ko sem prelila podatke s Polarja na dlan\u010dnik ugotovila, da je bilo povpre\u010dno 35 st, max celo 38 st. C. Panika?! Me vsaj ne bo zeblo, mi je javil Igor! Po drugi strani pa so punce stra\u0161no u\u017eivale, karibsko morje je res turkizno modro, kristalno \u010disto in seveda prijetno toplo, \u0161norkljanje po koralnem grebenu je bila \u010dudovita izku\u0161nja, kot bi plaval v akvariju, obkro\u017een z mno\u017eico tropskih ribic. V Akumalu smo kasneje plavali med morskimi \u017eelvami, bili obkro\u017eeni z jato tiso\u010derih rib nad katerimi je pre\u017eala barakuda. Za otroke izjemno do\u017eivetje, kot seveda tudi za naju.<\/p>\n\n\n\n
Po dveh dneh Cancuna smo se odpravili v notranjost Yucatana v d\u017eunglo, da si ogledamo starodavne ostanke Majevske in Tolte\u0161ke kulture v Chichen Itzi in Uxmalu. Chichen Itza je bila nedavno uvr\u0161\u010dena na seznam sedmih svetovnih \u010dudes in je kraj, ki smo ga vsekakor \u017eeleli videti. Kakor koli sem se zaradi vro\u010dine in vlage ve\u010dkrat spra\u0161evala kje sem si vendar izbrala tekmo, sem nadvse u\u017eivala v potovanju in navdu\u0161enju h\u010dera. Mislim, da so bile tokrat prvi\u010d res iskreno navdu\u0161ene, da imajo mamo triatlonko. \u010ceprav moramo med letom tudi na ra\u010dun mojih treningov sklenit marsikak\u0161en dru\u017einski kompromis, so bili zaradi \u010darobnosti poti vsi ti kompromisi v trenutku pozabljeni! Nad Mehiko smo bili naravnost navdu\u0161eni, Mehi\u010dani so iskreno prijazni, pridni in delavni, vse je dobro organizirano, kljub ponekod \u017ee kar mno\u017ei\u010dnemu navalu turistov vse funkcionira, od \u010distih wc naprej in hrana je resni\u010dno vsepovsod odli\u010dna.<\/p>\n\n\n\n
Tudi s prilagoditvenimi treningi sem po\u010dasi napredovala, tek v d\u017eungli je bil pravo do\u017eivetje, da ne govorim o kolesarjenju od Uxmala proti Meridi, kjer sem po \u0161iroki, prakti\u010dno prazni cesti, \u017eela navdu\u0161enje redkih mimovoze\u010dih, ker sem bila dale\u010d naokoli zagotovo edini kolesar. Hoteli, kjer smo spali so imeli vsi bazene, tako da sem tudi v notranjosti lahko odplavala po programu, ko pa smo spet pri\u0161li na obalo, sem naredila \u0161e predvidene treninge v odprti vodi in se navajala na plavanje v morju in deloma v valovih. Ker je bil obseg treningov zaradi tekme \u017ee bistveno manj\u0161i, le-ti za na\u0161o pot niso predstavljali nikakr\u0161nih omejitev. Sem in tja me je sicer grabila panika zaradi vlage in vro\u010dine, a zahvaljujo\u010d sodobnim komunikacijskim potem, sem od Igorja sproti dobivala popolnoma skulirane, pomirjujo\u010de ali spodbudne maile in SMS, kar sem pa\u010d v dolo\u010denem trenutku potrebovala. To mi je seveda izjemno pomagalo, da si nisem preve\u010d razbijala glave s stvarmi na katere tako nisem imela nobenega vpliva in sem se razmeroma pomirjena lahko veselila tekme.<\/p>\n\n\n\n
Dva dni pred tekmo smo se vrnili v Cancun, v hotel, ki ga je organizator tekme izbral kot gostujo\u010di hotel za udele\u017eence Ironmana. Tam so potekale vse prireditve vezane na tekmo, od razdelitve \u0161tevilk, \u010dipov in vsega za tekmo potrebnega, pa do uvodnega nagovora, kjer smo udele\u017eenci dobili vse informacije o tekmi. Klima v hotelu je bila popolnoma druga\u010dna kot pred 10 dnevi. Mno\u017eica atletov triatloncev s \u010dudovitimi \u0161portnimi telesi v supergah ali kolesarski opremi ali na bazenu, je dala hotelu prav posebno aktivno, \u0161portno vzdu\u0161je, ki je bilo v hudem nasprotju s sicer\u0161njim lenobnim in precej zamerikaniziranim hotelskim utripom. Strah, da bi organizacija \u0161epala je bil popolnoma odve\u010d. Mehi\u010dani so izvrstni organizatorji in nikakr\u0161nih skrbi nisem imela glede poteka tekme, \u010deprav je v soboto \u2013 dan pred tekmo ves dan pihalo in lilo kot iz \u0161kafa, kot se za de\u017eevno obdobje spodobi. A za nedeljo je bila napoved suho oz. samo posamezne plohe in to\u010dno tako je tudi bilo. K sre\u010di nobene son\u010dne pripeke, ki me je prej tako skrbela! Nekaj te\u017eav z \u017eelodcem in prebavo, ki so me za\u010dele pestiti zadnje dva dni sem pogumno ignorirala in u\u017eivala probiotike, prepri\u010dana, da bo vse OK. Tudi carbo loading oz. polnjenje ma\u0161ine, kot je rekel Igor, je potekalo po planu.<\/p>\n\n\n\n
Tekma<\/strong> Razplavanje je bilo \u0161e v temi, ko pa je sonce pokukalo iz morja \u2013 na drugi strani Atlantika sonce vzhaja iz morja in je vzhod obrnjena slika na\u0161im son\u010dnim zahodom, je bilo v trenutku, kot je za kraje bli\u017ee ekvatorju zna\u010dilno, svetlo. Zaliv, kjer se plava je zelo miren in zaprt, a zaradi no\u010dnega neurja je bilo morje nekoliko bolj vzvalovano.<\/p>\n\n\n\n \u0160tart je bil tako imenovan \u0161tart v valovih, to pomeni da v dolo\u010denih \u010dasovnih intervalih \u0161tartajo posamezne skupine \u0161portnikov. Jaz sem \u0161tartala v devetem valu z zelenimi plavalnimi kapami \u2013 \u017eenske od 35 let naprej, minuto za valom roza kapic. Pred tekmo sem vedno na nek na\u010din odsotna, posku\u0161am se umiriti in zbrati na nalogo, ki je pred mano \u2013 1,9 km plavanja, 90 km kolesa in 22,1 km teka. Ob zavijanju \u0161tartne sirene sem s skupino zaplavala in potovanje se je za\u010delo! \u0160tart triatlona je vedno zaradi mno\u017eice plavalcev v vodi nekoliko nervozna zadeva. Posku\u0161ala sem \u010dim hitreje ujeti enakomeren ritem plavanja, se pravilno orientirat v vodi in imeti boje ves \u010das na o\u010deh ter ostati kljub valovom in slani vodi v ustih, \u010dim bolj mirna. Tok me je sicer na za\u010detku nekoliko odna\u0161al, a ko sem ugotovila, kako se mu zoperstavim, sem bolje dr\u017eala smer. Ker sem se po\u010dasi prebijala med roza kapice, sem vedela, da prav slabo mi ne gre in v svojem enakomernem ritmu sem napredovala proti cilju. Ob izhodu iz morja \u0161e hiter pogled na uro, 36 minut \u2013ok, v okviru planiranega, ena disciplina je \u017ee za mano in sledil je dooolg tek do menjave, hitro obuvanje \u010devljev, \u010delada in gremo. Ko sem se polna adrenalina usedla na kolo, je \u0161tevec naenkrat kazal 38 km\/h, pulz 164 \u2013 preve\u010d in seveda sem si rekla take it easy – 90 km pa takole ne bo \u0161lo. Hitrost se je kmalu umirila med 34 – 35 km\/h pri puzu 160, kar je bil tisti pulz za katerega sva bila z Igorjem dogovorjena in sploh na za\u010detku sem prehitevala enega kolesarja za drugim. Na kolesu sem se odli\u010dno po\u010dutila in ves \u010das sem bila zbrana in zelo zadovoljna, ker mi je \u0161lo tako dobro. Tudi s hrano in pija\u010do je \u0161lo vse po planu, uporabila sem kar preizku\u0161en recept iz \u0160vice. Proga je bila popolnoma ravna, dva edina \u00bbklanca\u00ab je predstavljal nadvoz nad avtocesto, sicer pa \u0161iroka in dobro asfaltirana. Dvakrat se je vmes tudi prav po tropsko vlilo, vendar zaradi ravninske trase brez posledic na varnost kolesarjenja. Ob cesti je bilo \u017eal ogromno nesre\u010dne\u017eev z defekti in prav poni\u017eno sem prosila, da se mi ne bi zgodilo kaj takega, saj prvi\u010d, zra\u010dnice sploh ne znam zamenjati in drugi\u010d, nisem imela bombic za napihnit, ker jih ne sme\u0161 imeti na avionu! No, sre\u010da mi je bila na kolesu mila in po 2h in 39 min sem pri\u0161la v menjavo s povpre\u010djem 33,7 km\/h. To je seveda podatek, ki mi takrat \u0161e niti slu\u010dajno ni bil jasen, v menjavi sem videla le eno kolo na nosilcih pri moji starostni skupini, a tudi tega sem se pravzaprav spomnila \u0161ele ob objavi rezultatov. Vedela sem le, da mi je \u0161lo dobro in da je pred mano le \u0161e 21 km teka, s katerim sem seveda \u017eelela kar najbolje opravit! Po prvih km teka sta me ob progi pri\u010dakala navdu\u0161ena Gorazd in Tara (Vita je \u017eal z vro\u010dino le\u017eala v hotelski sobi), ki sta me zaradi mojega \u00bbprehitrega\u00ab kolesarjenja zamudila v menjavi na tek. Navdu\u0161eno sta me spodbujala in z odli\u010dnim ob\u010dutkom sem odtekla naprej. A \u017eal so se kmalu zatem za\u010dele kazati te\u017eave, v trebuhu me je za\u010delo zvijati in razmi\u0161ljala sem le \u0161e kje je wc. Ko sem ugotovila, da ni mo\u017enosti, da zdr\u017eim do wc, sem se za\u010dela ozirat za primernim grmovjem. \u017dal se zgodba ni zaklju\u010dila z enim obiskom grmovja, obratno, te\u017eave so se za\u010dele stopnjevati, nisem mogla ve\u010d ni\u010desar jesti ne piti in po\u010dasi sem morala v glavi narediti premik od tekme na pre\u017eivetje. \u010ce danes pomislim nazaj, pravzaprav v nobenem trenutku nisem pomislila na odstop. Razmi\u0161ljala sem le, da nisem pri\u0161la tako dale\u010d da tekme ne bi kon\u010dala in v glavi sem avtopilota naravnala na Cilj. V vsakem primeru, pa \u010de bom morala hodit. Hodila sicer nisem, sem pa seveda morala tek precej upo\u010dasniti. A vsak km, ki je bil za mano je bil mala zmaga. Ko me je Tara na zadnjih 400 m \u010dakala, da bova skupaj tekli v cilj in ko sem jo prijela za ro\u010dico in videla sre\u010do in ponos na njenem obrazku, je bil ves napor zadnje ure pozabljen in vse je spet dobilo svoj smisel! V cilju sem bila tako sesuta, da je bil obisk \u0161otora za medicinsko pomo\u010d nujen. Tam sem se po\u010dasi hidrirala, odle\u017eala in razmi\u0161ljala o tekmi.<\/p>\n\n\n\n \u017de med tekmo mi je v glavi ve\u010dkrat odzvanjal Igorjev stavek v njegovem zadnjem mailu pred tekmo \u2013 Kaja z du\u0161o in za du\u0161o dirkaj! Gotovo sem dirkala z du\u0161o, du\u0161a mi je pela na kolesu!!!, prav tako sem odtekla z du\u0161o, ko telo ni funkcioniralo tako kot bi si \u017eelela, mi je du\u0161a pomagala v cilj! In za du\u0161o? Absolutno, kako zelo za du\u0161o sem dirkala sem \u010dutila v prihodu s Taro v cilj, ko ni bil va\u017een ne \u010das, ne rezultat, ampak moja osebna zmaga in ponos, da sem zmogla, zmaga, ki je odsevala tudi v Tarinih o\u010dkah in Gorazdovem veselju! In \u0161e kako sem se zavedala besed velikega Marka Allena \u2013 Sre\u010da je \u017ee v tem, da smo lahko na \u0161tartu tekme in dodajam, da smo obkro\u017eeni z ljudmi, s katerimi je priprava na tekmo navdih in neizmerna motivacija!<\/p>\n\n\n\n Kljub te\u017eavam na teku je bil dose\u017een \u010das 5 ur in 26 minut \u0161e vedno v okviru planiranih pet ur in pol. \u017dal je bila tokrat lepa prilo\u017enost za kaj ve\u010d, izgubljena. Ko so zve\u010der objavili rezultate, sem videla, da sem bila v svoji starostni skupini \u010detrta, tretje mesto se mi je zaradi te\u017eav na teku izmuznilo, s tem seveda tudi uvrstitev na svetovno prvenstvo na Floridi. A ko smo \u010dez dva dni pristali v mrzel in de\u017eeven Muenchen, sem si mirno rekla, vsaka stvar je za nekaj dobra, pred mano je po\u010ditek in \u010das namenjen otrokom, dru\u017eini in nenazadnje slu\u017ebenim obveznostim.<\/p>\n\n\n\n Hkrati pa sem seveda po malem z mislimi \u017ee pri naslednji sezoni in razmi\u0161ljam o primerni tekmi, ki bi jo zaradi tako pozitivne mehi\u0161ke izku\u0161nje, spet lahko povezali z dru\u017einskim potovanjem v zadovoljstvo in veselje otrok!<\/p>\n\n\n\n Kaja Vovk<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ko sem letos v za\u010detku junija uspe\u0161no opravila s svojo prvo preizku\u0161njo 70.3 ironmanom, sem bila tako navdu\u0161ena, da sem takoj za\u010dela razmi\u0161ljati o naslednjem. Za tiste manj triatlonsko pou\u010dene 70.3 je ime, ki naj bi nadomestilo staro \u2013 polironman in je se\u0161tevek razdalj v miljah, ki jih je treba premagati na plavanju, kolesu in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-823","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/823","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=823"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/823\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":826,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/823\/revisions\/826"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=823"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=823"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=823"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Vstati je bilo treba zgodaj, ob 4h zjutraj, saj je bil za\u010detek tekme napovedan takoj ob son\u010dnem vzhodu ob 6.30. \u017de prej\u0161nji ve\u010der sem si natan\u010dno pripravila vse potrebno za tekmo, tako da je jutro potekalo gladko, brez nepotrebne nervoze in zapletov.<\/p>\n\n\n\n