Pravkar sem dobil zanimiv klic na\u0161ega tovari\u0161a, ki mi je sporo\u010dil, da zamujam s tedenskim poro\u010dilom, ki bi ga moral oddati \u017ee v\u010deraj zve\u010der. Uni\u010dil sem si lep, s son\u010dkom obsijan, kolesarski trening, a ker gre za tovari\u0161a, mi ni bilo te\u017eko. \u0160e dobro, da je bil prej\u0161nji teden regeneracijski ter tako opisno zelo preprost.<\/p>\n\n\n\n
Kako za\u010deti? Hmmm\u2026 Sem Matej Markovi\u010d, \u017ee 5 let zaposlen v Slovenski vojski kot svetovalec za \u0161port. V resnici imam naziv \u00bbpomo\u010dnik za \u0161port\u00ab, a mi to zveni kot nekdo, ki podaja \u017eoge. Ko nisem na poti (vsakodnevno se namre\u010d vozim v Vipavo), ko nisem v slu\u017ebi (da ne bom rekel ko delam) in ko ne treniram, se posve\u010dam svojim trem zakladom, h\u010derki Nike, sinu Maju in \u017eeni Maji. Neko\u010d se je prijatelj pohecal in mi dejal, da sem pravi svetnik, saj dajem svojima otrokoma najve\u010d kar lahko, vsakemu svojo mamo (Nike je namre\u010d sad prej\u0161nje veze). \u0160port je pri nas \u0161tevilka ena (\u0161e najbolj se upira Maja, va\u0161a nova soteka\u010dica), saj \u0161estletna Nike \u017ee dve leti pridno vadi plavanje in je \u017ee sposobna preplavati 50m kravl, mali ravbar, 20 mese\u010dni Maj, pa je itak poglavje zase, saj mu \u0161e Duracellove baterije niso kos.<\/p>\n\n\n\n
Moja \u0161portna pot se je za\u010dela pri treh letih ko sem prvi\u010d stal na smu\u010dkah. Moj o\u010de, odli\u010den rokometni vratar pri Celju, smu\u010darski trener in kasneje ve\u010dkratni veteranski prvak v cestnem kolesarstvu, je bil namre\u010d trdno odlo\u010den, da svoja dva sinova spravi na pravo pot, na \u0161portno pot. Prve uspehe sem do\u017eivel v smu\u010dariji, saj sem na znamenitem Maksimarketovem pokalu za otroke v starosti 8, 9 in 10 let trikrat zapored osvojil prvo mesto. Do takrat je to uspelo le meni in legendarnemu Roku Petrovi\u010du. Brez heca. \u017dal sem moral kasneje zaradi finan\u010dnih razlogov smu\u010danje opustiti, saj star\u0161a nista zmogla financirati dva smu\u010darja. Brat je bil v istem \u010dasu namre\u010d v B reprezentanci, kjer pa so bili glavni stro\u0161ki vseeno na ramenih star\u0161ev. Sam se \u0161e sedaj \u010dudim kako jima je sploh uspevalo do te mere. Pri trinajstih letih sem zapadel v nogometne vode, kjer sem prilezel do mladinske reprezentance ter do enega najve\u010djih upov slovenskega nogometa (nekje doma imam \u0161e spravljen \u010dlanek iz Dela). Po\u0161kodba o\u010di in s tem nezmo\u017enost no\u0161enja kontaktnih le\u010d, je bila glavni krivec za prekinitev nogometne poti. Hvala bogu, saj sem tako po dalj\u0161em odmoru (vmes sem kar 14 let skakal za akrobatsko zabija\u0161ko skupino \u017dabe) iskanja prave \u0161portne poti, na\u0161el lu\u010d v triatlonu, ki me je popolnoma zastrupil ter me spremenil v \u010disto pravega triatlonskega odvisnika.<\/p>\n\n\n\n
Za konec uvoda zgolj zgodba za odgovor na tisto kar me je vpra\u0161alo \u017ee kar nekaj ljudi: \u00bbzakaj ultratriatlon?\u00ab. Zgodba se je za\u010dela septembra 2006 ko sem na morju bral revijo 220 Triathlon, ki mi jo je slu\u010dajno posodil sodelavec, rekreativni triatlonec. V njej sem zagledal \u010dlanek z naslovom Deca triathlon (Desetkratni ironman), ki me je tako prevzel, da sem komaj \u010dakal, da pridem domov, saj sem v istem trenutku sedel za ra\u010dunalnik, poiskal pravi triatlonski klub (Trisport-vedel sem, da je tam Miro Kregar-ultratriatlonec) ter se na tak na\u010din povezal z Igorjem. Od tu naprej pa vas ve\u010dina \u017ee pozna mojo zgodbo.<\/p>\n\n\n\n
PONEDELJEK, 1.9.2008<\/strong> TOREK, 2.9.2008<\/strong> SREDA, 3.9.2008<\/strong> \u010cETRTEK, 4.9.2008<\/strong> PETEK, 5.9.2008<\/strong> SOBOTA, 6.9.2008<\/strong> NEDELJA, 7.6.2008<\/strong> Pravkar sem dobil zanimiv klic na\u0161ega tovari\u0161a, ki mi je sporo\u010dil, da zamujam s tedenskim poro\u010dilom, ki bi ga moral oddati \u017ee v\u010deraj zve\u010der. Uni\u010dil sem si lep, s son\u010dkom obsijan, kolesarski trening, a ker gre za tovari\u0161a, mi ni bilo te\u017eko. \u0160e dobro, da je bil prej\u0161nji teden regeneracijski ter tako opisno zelo preprost. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-775","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/775","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=775"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/775\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":776,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/775\/revisions\/776"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=775"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=775"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=775"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Jutro je ta dan pri\u0161lo zame kar prehitro, saj sem se odpravil v posteljo \u0161ele okoli pol enih. Prej\u0161nji dan zve\u010der sem namre\u010d pri\u0161el iz Mad\u017earske ter se po snidenju z doma\u010dimi kot pravi zetor (zet) odpravil \u0161e na gorenjsko (Tr\u017ei\u010d) kjer sem moral s tastom popiti pivo na moj uspeh. Kljub trdim nogam in pomanjkanju spanja, pa je bil ta dan zame \u0161e posebej pomemben, saj sem namre\u010d prvi\u010d pospremil v vrtec Maja in prvi\u010d v \u0161olo Nike. V vrtcu ni\u010d posebnega, razen tega, da se je zaradi svojih izletov iz razreda spet pokazal za posebnega (gazdarica na morju je ob slovesu, ko je Maj en teden norel od 6:00 do 20:00, rekla za tamalga: \u00bbmali je sladak, ali malo poseban\u00ab). Pri Nike sem si zapomnil v glavnem male stol\u010dke, ki so me stali kr\u010da, saj so bile noge \u0161e zmeraj zelo utrujene. Proti ve\u010deru me je \u010dakalo \u0161e eno prijetno opravilo, masa\u017ea pri mojem maserju, ki je zopet opravil fantasti\u010dno delo. Po njej sta pri\u0161la \u0161e preostala \u010dlana ekipe, ki naj bi novembra odpotovala v Mehiko na Deco. Namen je bil, da skupaj naredimo nekak\u0161en plan, morda najdemo kak\u0161no ugodno povezavo, ki jo bi kasneje na\u0161a Ale\u0161a potrdila. Rezultat je bil izredno uspe\u0161en, saj sem domov pri\u0161el okoli pol enih (zopet) s petimi malimi in dvema velikima pivoma. Tola\u017eil sem se, da se si to po devetih mesecih treniranja tudi zaslu\u017eil.<\/p>\n\n\n\n
Prvi dan v slu\u017ebi me je zopet spravil na noge ob 5:30, tako da sem bil s spancem ponovno v primanjkljaju. Na sre\u010do so bile v slu\u017ebi na sporedu zgolj formalnosti, ki so mi omogo\u010dile predhodni odhod domov, kjer pa me je \u010dakalo \u0161e te\u017eje delo, saj sem moral animirati moja dva bojevnika (Nike in Maja). Sam sem zmeraj trdil, da \u010de se kvalitetno ukvarja\u0161 z otroci, ti zve\u010der ne sme ostati veliko energije. Tako, da na tem mestu, vsaka \u010das mamicam na porodni\u0161kem. Domov smo z otroci pri\u0161li \u0161ele ob sedmih, tako da je bilo ravno dovolj \u010dasa, da mal\u010dka skupaj z Nike potu\u0161iramo ter spravimo v posteljo. \u0160ola je tudi pri Nike naredila svoje, saj je \u017ee ob pol devetih na kav\u010du globoko zadihala. Sam sem med tem kon\u010dno znosil stvari iz avta (\u0161e iz Mad\u017earske) ter ugotovil, da je ve\u010dkratni sprehod v \u010detrto nadstropje za nekoga v slabi kondiciji (ali zelo utrujenega v mojem primeru) prav lep podvig. Zaradi \u00bbtihe ma\u0161e\u00ab, ki sva jo imela s svojo drago, sem s kan\u010dkom odve\u010dne energije zaspal \u017ee ob desetih.<\/p>\n\n\n\n
Slu\u017ebene obveznosti so me ta dan nagnale na bazen kjer sem vodil usposabljanje za re\u0161evalce iz vode za bodo\u010de pripadnike slovenske vojske. Hvala bogu za neopren, saj se mi je \u0161ele sedaj za\u010dela kazati utrujenost od nedavne tekme, temperatura vode pa ni presegla 22 stopinj. \u0160e dobro, da so fantje, ki jih usposabljam stari okoli dvajset, ter tako dovolj ponosni, da ne bi priznali mraza, niti \u010de bi jih imela voda enajst. Ve\u010der je bil namenjen plavanju na dif-u, a je moj prvi trening splaval po vodi na ra\u010dun kopanja mal\u010dka ter kasneje \u00bbsestanka\u00ab z kolegom v bli\u017enjem lokalu (tokrat brez alkohola). Od kar sva se z Majo preselila v slu\u017ebeno stanovanje na Vi\u010d, in sta spodaj dva lokal\u010dka, se po\u010dutim kot v tisti nadaljevanki \u00bbNa zdravje\u00ab, saj me kaj hitro lahko nekdo zvle\u010de dol.<\/p>\n\n\n\n
Tudi danes ni \u0161lo brez usposabljanja na bazenu, ki pa sem ga popestril z 45 minutnim plavanjem (cca 2,5km). Za ta dan pa to \u0161e ni bilo vse, saj sem moral na\u0161e novo prispele kandidate odpeljat \u0161e na uro in pol trajajo\u010d pohod na bli\u017enji Stari grad. Sopara in utrujenost sta pripomogli k temu, da sem kljub penzionisti\u010dnem tempu kar lepo \u00bbza\u0161vical\u00ab. Tudi danes me je \u010dakala masa\u017ea, ki pa se ni zavlekla v pozne ure ter me v zglednem \u010dasu pripeljala domov k mojim trem. Nike je danes prvi\u010d spala v svoji novi sobici ter na moje veselje zaspala brez moje prisotnosti. Sam sem zaradi \u0161e zmeraj trajajo\u010de \u00bbtihe ma\u0161e\u00ab vzel v roke drugi del samurajske biblije \u00bb\u0160ogun\u00ab ter tako pre\u017eivel prvi umirjen ve\u010der od kar sem pri\u0161el.<\/p>\n\n\n\n
Po precej le\u017eernem delu v slu\u017ebi, sem zopet od\u0161el iz slu\u017ebe nekoliko prej, v upanju da bom utegnil ukrasti kak\u0161no urico spanja preden bom od\u0161el na skupni kolesarski trening. \u017dal sta me moje dva presenetila precej prej, tako da sem bil kar malo te\u010den (kak\u0161nih 5 minut). Preden sem sko\u010dil na kolo smo opravili \u0161e nekaj formalnosti v Lesnini, ki pa so se (le zakaj se nisem \u010dudil) zopet zavlekle, tako da sem se zopet skoraj ubil ko sem s kolesarskimi \u010devlji tekel s \u010detrtega nadstropja. Bobijevih 30-35km\/h je bilo zame kot zadnjega v skupini ravno prav\u0161nje, saj nisem hotel (niti najbr\u017e ne bi moral) prehitro za\u010deti s ponovnimi treningi. To napako sem naredil lansko leto ter jo tudi drago pla\u010dal. Po pol ure vo\u017enje sem se zahvalil za sodelovanje ter jo sam brez slabe vesti ubral proti domu ter tako kon\u010dal trening po dobri uri razpeljevanja.<\/p>\n\n\n\n
Dan smo z dru\u017eino (Nike je bila pri mamici) pre\u017eiveli na Voglu in kasneje Bledu kjer smo se kljub slabemu vremenu imeli zelo lepo. Mislim, da se Igorju ni treba bati za prihodnost kluba, saj je bilo tam veliko podmladka, ki bo kaj kmalu dobilo svoje klubske kartice. Zve\u010der o tihi ma\u0161i ni bilo ve\u010d govora, tako da za knjigo ni bilo \u010dasa.<\/p>\n\n\n\n
\u017dal sem bi danes jaz de\u017eurni za na\u0161ega razgraja\u010da, ki je vestno vstal \u017ee ob 6:00. Na sre\u010do imamo pod blokom trgovino, ki se \u017ee odpira v tako ne\u010dlove\u0161ki uri, tako da sva \u0161la lahko v trgovino po sve\u017ee \u017eemljice ter v bli\u017enjo okolico na en krog. Mali je namre\u010d pravi mojster jahanja motorja na no\u017eni pogon, ki pa ima to slabost, da je izredno glasen ter tako popolnoma neprimeren za blok, \u0161e posebej \u010de je to nedelja zjutraj. Ob 7:30 se je prebudila tudi gospodarica, tako da smo skupaj pojedli zajtrk ter se kaj hitro odpravili pod \u0160marno goro k babici in dedku, ki bosta od sedaj ob nedeljah dopoldne pazila na na\u0161a dva bojevnika. Uro teka, ki ga je predpisal Igor je bil za mojo bodo\u010do Jolando morda kar prevelik zalogaj, a je imela sre\u010do (sama bi rekla nesre\u010do), da sem sam tekel ob njej in jo primerno spodbujal. Sledil je obisk \u0161u\u0161tarske nedelje in mojih zlatih tasta in ta\u0161\u010de, ki se je kon\u010dal s popolnim keglja\u0161kim polomom, kjer mi je prijatelj pokazal da za nekatere \u0161porte pa\u010d nisem rojen. Po prihodu domov je ostalo \u0161e toliko \u010dasa, da smo napravili tradicionalni krog z mal\u010dkovim motorjem, se skopali ter se skoraj skupaj podali v posteljo, kjer se je zgodba nadaljevala z…<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"