{"id":773,"date":"2024-01-23T22:19:29","date_gmt":"2024-01-23T21:19:29","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=773"},"modified":"2024-01-23T22:19:29","modified_gmt":"2024-01-23T21:19:29","slug":"35-teden-iztok","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=773","title":{"rendered":"35.teden: Iztok"},"content":{"rendered":"\n

PONEDELJEK, 25. AVGUST<\/strong>
Veslanje 1:15:00, cca 10km<\/em><\/p>\n\n\n\n

Kot \u017ee ne vem kateri\u010d, ugotavljam nezdru\u017eljivost stresnega ponedeljka in ponedeljka kot dan po\u010ditka. Marjan dolo\u010di dan za zadnji vesla\u0161ki trening pred tekmo. Dobiva se na Livadi. Kar nekaj \u010dolnov je \u017ee v vodi. Vsi se pripravljajo za triatlon jeklenih.<\/p>\n\n\n\n

Nekateri \u010dolni izgledajo kot rakete. Pa ne samo to, tudi letijo tako. Ko pride \u0161e Matej skupaj odveslamo po Ljubljanici navzgor. Voda je umazana, pozna se de\u017eevje, ki s polj spira gnoj. Med veslanjem pripovedujem o dogotkih z olimpika, ko Marjan izusti \u00bbJ… triatlonca k se ne zna sle\u010dt takrat k je treba\u00ab. Pa smo se spet smejal. Ura neusmiljeno te\u010de in kljub dobremu tempu ne bom imel dovolj \u010dasa za kosilo (bolj ve\u010derjo) pred plavanjem. Raje se odlo\u010dim za ve\u010derjo in \u0161e malo podalj\u0161am trening veslanja.<\/p>\n\n\n\n

TOREK, 26. AVGUST<\/strong>
Tek 0:56:45, 11,5km<\/em>
Izgleda, da se bo projekt ureditve vesla\u0161kega centra v Zaki na Bledu kon\u010dno premaknil. Usklajujemo \u0161e zadnje detajle. Relativno ve\u010d \u010dasa porabimo za usklajevanja, kot ga bomo za projektiranje.<\/p>\n\n\n\n

Na trening greva skupaj s Sa\u0161o. Odlo\u010dila sva se namre\u010d za bolj var\u010dno in ekolo\u0161ko obna\u0161anje. Pred pri\u010detkom treninga se z Ma\u0161o zaklepetava, tako, da ga pri\u010dnem kot zadnji. Potem do \u017eivalskega vrta lovim prvo skupino. Nata\u0161a, Kaja in Anja se zabavajo ob opazovanju teka\u010dev pred seboj. V klanec pospe\u0161im, saj upam, da lahko \u0161e kaj pridobim pred jeklenimi. Do konca odte\u010demo \u0161e en zgornji in en spodnji krog. Marjan je narekoval dober in mo\u010dan tempo. Utrip in po\u010dutje dajejo dober ob\u010dutek za soboto.<\/p>\n\n\n\n

SREDA, 27. AVGUST<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po\u010divam. Fia pride domov. Pre\u017eivela je trodnevni indijanski tabor. Domov pride s peresom v laseh. Tako je utrujena, da kar ne ve kaj bi sama s sabo. Sredi stanovanja ka\u017ee, kako strelja z lokom. Po mukah jo spravimo v posteljo. Jutri bo pa spet spala do 10h.<\/p>\n\n\n\n

\u010cETRTEK, 28. AVGUST<\/strong>
Tek 0:32:43, 7,0km<\/em><\/p>\n\n\n\n

Dan ni tako divji, kar mi zelo odgovarja. Na treningu je Ale\u0161a \u010disto zaprepadena, ko zve, da razmi\u0161ljam o mo\u017enosti, da se jim ne pridru\u017eim na izletu na Triglav. Res sem v dvomih. Logisti\u010dno se zdi stvar te\u017eko izvedljiva. Obstajajo sicer nekak\u0161ne kombinacije, pa se mi zdi vseeno preve\u010d zapleteno. Igor mi dolo\u010di 45 minut s pospe\u0161evanji zadnji kilometer. Skraj\u0161am na malo manj kot dva kroga. Odli\u010dno se po\u010dutim. Po St. Poeltnu je triatlon jeklenih drugi cilj sezone. Vedno sem se ga udele\u017eeval z na\u010delom, va\u017eno je sodelovati, zmagati se pa glede na \u010das, ki ga dosegajo najbolj\u0161i, tako ali tako ne da. Da se pa premakniti svoje meje. To je moj leto\u0161nji edini cilj. \u017deljeni \u010das. Ne vem ali ga znam oziroma upam dolo\u010diti. Tekma je tako specifi\u010dna, da lahko ne najbolj optimalen tempo na kolesu pomeni velike te\u017eave pri premagovanju vi\u0161ine na teku oziroma hoji. Pot je speljana na posameznih delih tako strmo, da je zame nepredstavljivo kako lahko kdo tam te\u010de. Nata\u0161a mi napoveduje 3:10, vendar bo 3:15 \u017ee zelo dober rezultat.<\/p>\n\n\n\n

PETEK, 29. AVGUST<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bolj, ko se bli\u017ea \u010das kosila, bolj mi misli uhajajo na jutri\u0161no tekmo in na Triglav. Po kosilu ostanem doma sam, Privo\u0161\u010dim si \u0161e kraj\u0161i po\u010ditek in malo spanja. Potem odpeljem kolo k Marjanu. Na kombi nalo\u017eiva \u010dolne in kolesa, da bo zjutraj vse pripravljeno. Zapletemo se \u0161e v pogovor o \u0161portu in tekmah ter ciljih. Domi in Fia me pobereta na poti domov. Za\u010dnem pripravljati opremo. Najprej triatlonsko. Te ni veliko, \u0161e najve\u010d je bidonov s potrebno teko\u010dino. Okrep\u010devalnic na tekmi je malo, saj voda v hribih ne te\u010de za vsakim vogalom. Vrli gorski re\u0161evalci jo na vrh Studorskega prevala pritovorijo na svojih hrbtih. Potem \u0161e nahrbtnik z opremo za hribe. Po tehtnem razmisleku je prevladala ni\u010dkaj tehtna odlo\u010ditev. \u017delim si s 3k dru\u017ebo na Triglav. Pripravim nekaj obleke, spalko in predvsem hrano. Nenehno kombiniram mo\u017enosti in poti za vzpon do Planike. \u0160e enkrat preverim tekmovalno opremo. V postelji preden zaspim grem z mislimi \u0161e enkrat skozi tekmo. Veslal bom v okviru svojih zmo\u017enosti. Dobro poznam cesto na Uskovnico, zato si vizualiziram vse pomembne odseke kolesarjenja od ovinka do ovinka. Pomembno bo, da popijem cel bidon ri\u017ea. Na teku pa potem na pre\u017eivetje kot \u017ee tolikokrat prej.<\/p>\n\n\n\n

SOBOTA, 30 AVGUST<\/strong>
Triatlon jeklenih, 8km veslanja, 16km kolesa in 8 km teka, 1275 m vi\u0161inske razlike, 3:08:53<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zbudim se pred uro. V grlu me nekaj praska. Spal sem bolj slabo. Pojem zajtrk, pogledam za vremensko napoved, ki sicer obeta suho vendar obla\u010dno vreme z meglo. Samo da se ne izgubim. Marjan me pobere in kaj hitro smo v Bohinju. Prijava, klepet s sotrpini, pa priprava opreme za menjalna mesta. Nahrbtnike s supergami nam organizator odpeljejo na menjalni prostor na parkiri\u0161\u010de pod planino Konj\u0161\u010dica. Poka\u017ee se tudi ugodna re\u0161itev logisti\u010dnih te\u017eav pohoda na Triglav. Nahrbtnik z opremo, mi bodo pripeljali na menjalni prostor kolo tek, tako da se mi ne bo potrebno vra\u010dati ponj v Bohinj. Jezero se polni s \u010dolni. Po\u010dasi se poravnamo na startni \u010drti. Nekaj \u010dez 130 posameznikov in 35 ekip se po\u017eene po jezeru. Gladina jezera se v hipu vzvalovi in potrebno je kar nekaj spretnosti, da ne kon\u010dam kot nekateri tekmovalci v vodi. Krmilo mi zelo pomaga in z nekaj truda se uspem prilepiti na zadnji del \u010dolna tekmovalca pred mano. Izkori\u0161\u010dam val (zavetrje). Ura ka\u017ee skoraj 15 utripov manj, kot prej ko sem veslal vzporedno z drugimi. Tokrat mi vodni del triatlona ne predstavlja te\u017eav. Vsaj diham lahko kakor ho\u010dem. Ne dale\u010d pred obratom nam v nasprotni smeri privesla prvi tekmovalec. Izgleda, da sem dobro na poti. Ponavadi se je to zgodilo dosti prej, gledano iz mojega vesla\u0161kega polo\u017eaja. Tudi ura ka\u017ee obetaven tempo. To me vzpodbudi, da na obratu pospe\u0161im. \u017dal pa ne uspem ujeti nekaterih tekmovalcev pred menoj, tako da raje po\u010dakam val tekmovalca za katerim sem se \u0161lepal \u017ee prej. Ka\u017ee, da bo \u010das veslanja pod 50 minut. Zelo vzpodbudno. Na menjavi me potegnejo na suho in hitro odte\u010dem do kolesa. Nataknem \u010delado in pri\u010dne se vrtenje pedal. Od jezera drvimo preko travnika do Stare Fu\u017eine. Usta imam polna prahu. Podlaga po kateri vozimo se nenehno menja. Asfalt, makadam, kolovoz. Kratki vzponi jemljejo sapo. Izku\u0161nje mi pomagajo, da vzdr\u017eujem pravi tempo in utrip nekaj nad 160. \u0160e skozi Studor in nad Srednjo vasjo se pri\u010dne pravi vzpon. Grizem, pijem, diham. Vmes i\u0161\u010dem \u010dimbolj ravno podlago. Vo\u017enja z avtomobili in de\u017e na poti pusti posledice. Prehitevam tekmovalce pred seboj. Nekateri pa mene. Po \u0161tevilkah nad 200 ugotovim, da so to tekmovalci v \u0161tafetah. Nekje vmes prisopiha mimo tekmovalec na cestnem kolesu. Zgrbljen globlje nad belanco kot ostala dru\u0161\u010dina na gorcih, nas kmalu pusti za sabo. Ne razmi\u0161lam o razdalji do konca, raje se koncentriram na tempo do naslednjega ovinka. Hitro prikolesarimo na Uskovnico, kjer se pot malo polo\u017ei. Vendar tempo ne pade. \u0160e mo\u010dneje pritiskamo na pedala. Pe\u0161\u010dica ljudi ob progi nas spodbuja. Kaj si pa mislijo o nas, pa bolje, da ne vem. \u0160e zadnji deli makadamske ceste do menjave. Sestopim s kolesa, ki mi ga vzamejo skupaj s \u010delado. Pa mi je vseeno, tokrat me zanima le kje je nahrbtnik in superge. Med preobuvanjem opazim Roberta s katerim se pozdraviva. Na okrep\u010devalnici pograbim banano in si jo stla\u010dim v usta. Okoli pasu imam pripet bidon z jabol\u010dnim sokom (v bistvu vodo). Neusmiljeno poskakuje gor in dol po hrbtu, zato ga raje vzamem v roke. Teren \u0161e omogo\u010da tek in trudim se, da te\u010dem kolikor hitro zmorem. Teko\u010dine v bidonu zmanjkuje, zato se spet preseli na hrbet. Na poti je vedno ve\u010d skal in korenin. Z o\u010dmi i\u0161\u010dem primerna mesta za noge, saj je oprijem nadvse pomemben. Mimoido\u010dim mrmljaje odzdravljam. Osredoto\u010denost je popolna. Na planini Kon\u0161\u010dica, nas spodbuja celo Jure Robi\u010d. Pomo\u010d za nadalnih nekaj korakov. Pri\u010dne se strm vzpon. Preneham te\u010di. To je prestrmo. Z rokami opirajo\u010d se na popolnoma mokra kolena posku\u0161am delati \u010dimdalj\u0161e korake. V svojem tempu, v svojem svetu, v tekmovalnem transu. Kar hitro gre. V spominu imam dal\u0161e razdalje. Malo sem zbegan. Na planini Jezerca je okrep\u010devalnica z vodo, potem pa ponovno vzpon, na Studorski prelaz. Dvigujemo se v oblak. Vrha ne vidim, kar niti ni slabo. Kmalu skozi meglo zagledam obrise postav na grebenu. Kozarec vode in pri\u010dne se dirka navzdol. Preskakujem skale in ne razmi\u0161ljam, kaj se lahko zgodi, \u010de oprijem noge ne bo zdr\u017eal. Spet vsi te\u010demo. Pot je o\u017eja. Pazim samo na to kam postavljam noge. Vse drugo ni pomembno. Planinci ob poti se prijazno umikajo, kolikor se sploh lahko. Po\u010dutim se dovolj mo\u010dnega in za\u010dnem stopnjevati tempo. Tiste, ki so me na za\u010detku teka in med prvim vzponom prehiteli, po\u010dasi lovim. \u0160em \u017ee mimo podora, zaradi katerega je bila pot nekaj \u010dasa zaprta. Posamezni tekmovalci, ki se \u017ee vra\u010dajo nas spodbujajo. Zaradi megle, ki je zajela hribe, se ne da oceniti, koliko je \u0161e do konca. Spet so neprecenljive izku\u0161nje in poznavanje poti. Vem, da je do cilja \u0161e \u010disto malo zato iztisnem \u0161e tiste nekaj energije, skrite nekje globoko in prehitim \u0161e nekaj njih. Skozi meglo se poka\u017ee Vodnikova ko\u010da. Cilj. Na suhih ustnicah se pojavi nasmeh. Okoli vratu dobim medaljo. Pogledam na uro. Ne morem verjeti svojim o\u010dem. Takega \u010dasa si niti sanjati nisem upal. \u010cestititamo si z ostalimi tekmovalci. Tudi Robert je \u017ee tu. Njegovi prvi jekleni. Bravo. Vreme ni najbolj\u0161e in premrzlo za prepotena telesa. Kar hitro se odpravim nazaj v dolino. Tako ali tako se danes \u0161e enkrat vrnem. Ob poti nazaj spodbujamo \u0161e preostale tekmovalce. Artur napreduje z nasmehom na obrazu. Tudi Marjanu gre dobro. Ob prijetnem pogovoru smo kmalu na menjalnem prostoru kolo tek. Vzamem nahrbtnik z opremo za hribe in se poslovim od ostalih, ki se odpravijo v Bohinj. Sam ponovno zagrizem v pot proti Vodnikovi ko\u010di. Tokrat v la\u017ejem tempu. Megla se je spustila ni\u017eje. Pot po kateri stopam dojemam druga\u010de. Tokrat opazim v okolici tudi ro\u017ee, pa veliko \u010dredo krav na Konj\u0161\u010dici, zelen travnik na planini Jezerca, kjer bi lahko bilo skorajda nogometno igri\u0161\u010de. V zmernem tempu sam s sabo u\u017eivam v notranjem zadovoljstvu. Po treh urah se na Planiki pridru\u017eim veseli dru\u0161\u010dini klubskih prijateljev, ki so medtem, ko sem se jaz boril s sekundami, osvojili Triglav. \u010cestitke za dana\u0161nje dose\u017eke so obojestranske. Vsi smo utrujeni in si \u017eelimo le \u0161e postelje. Po malenkostnih zapletih jih tudi dobimo. Ni jih sicer za vse, ampak se ne vznemirjamo preve\u010d. Va\u017eno je, da smo vsi zadovoljni. Lu\u010d se ugasne in pri\u010dne se smr\u010dalni koncert. Kljub temu, da se zdi da vsi spijo, nas je kar nekaj budnih \u0161e dolgo v no\u010d.<\/p>\n\n\n\n

NEDELJA, 31 AVGUST<\/strong>
Vzpon na Triglav.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Gorazd nas zbudi po \u010detrti uri zjutraj. Kmalu stojimo pod zvezdnatim nebom pripravljeni na vzpon. Posamezne \u010delne svetilke i\u0161\u010dejo pot v temni no\u010di. Hitro se vzpenjamo. Prve zajle in klini. V mislih si predstavljam potek poti po kateri se vzpenjamo. Greben, pa mali Triglav, sedlo in \u017ee smo na vrhu. Hitri smo bili. V daljavi se \u017ee \u010duti som\u010dni vzhod. Prvi\u010d sem tu gori, zato jih dobim z vrvjo po riti. Tudi moji izgovori, da sem \u017ee ve\u010dkrat preplezal severno triglavsko steno ne pomagajo. Veter je neusmiljen, zato se odpravimo navzdol. Na sestopu opazujemo morje oblakov prelitih s svetlobo vzhajajo\u010dega sonca. U\u017eivam v vsakem trenutku. Res je lepo. Na Planiki zbudimo \u0161e ostale, ki so \u0161e malo pole\u017eavali in se po zajtrku odpravimo v dolino. Pot je dolga. Kraj\u0161amo si jo z zanimivimi pogovori. V Bohinju \u0161e na pija\u010do, v Ljubljani na kosilo, pri Bobiju, zahvaljujo\u010d Suzani na sladico in domov. Po tako intenzivnih dogodiv\u0161\u010dinah se je vedno lepo vrniti domov. Takrat \u0161e bolj cenim to kar imam.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

PONEDELJEK, 25. AVGUSTVeslanje 1:15:00, cca 10km Kot \u017ee ne vem kateri\u010d, ugotavljam nezdru\u017eljivost stresnega ponedeljka in ponedeljka kot dan po\u010ditka. Marjan dolo\u010di dan za zadnji vesla\u0161ki trening pred tekmo. Dobiva se na Livadi. Kar nekaj \u010dolnov je \u017ee v vodi. Vsi se pripravljajo za triatlon jeklenih. Nekateri \u010dolni izgledajo kot rakete. Pa ne samo to, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-773","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/773","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=773"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/773\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":774,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/773\/revisions\/774"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=773"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=773"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=773"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}