{"id":771,"date":"2024-01-23T22:18:52","date_gmt":"2024-01-23T21:18:52","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=771"},"modified":"2024-01-23T22:18:53","modified_gmt":"2024-01-23T21:18:53","slug":"34-teden-iztok","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=771","title":{"rendered":"34.teden: Iztok"},"content":{"rendered":"\n

PONEDELJEK, 18. AVGUST<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Fia se zbudi z vro\u010dino. Z Domi razmi\u0161ljava o morebitnem vzroku. Verjetno je vse skupaj za malo princesko zelo naporno, pa si je podzavestno vzela \u010das za po\u010ditek. Tega je imela v zadnjih dneh izgleda premalo. Upava, da vro\u010dina ne bo trajala dolgo.<\/p>\n\n\n\n

Odhitim v trgovino po termometer, nekaj hrane, tofu za zbijanje vro\u010dine. Spotoma poberem \u0161e kosilo, za katerega se kasneje izka\u017ee, da ni ravno cvet kulinarike. V trgovini z igra\u010dami kupim \u0161e dru\u017eabno igrico. Pre\u017eivljanje \u010dasa v mali hotelski sobici, kjer ni prostora ve\u010d kot za tri postelje in kopalnico zna biti naporno. Ko se vrnem, se ravno prebuja. Vro\u010dina je \u0161e prisotna, \u010deprav je padla. Domi ji je med spanjem naredila tretma in reiki. Njena umirjenost ka\u017ee na usmerjanje energije v notranji boj. Popoldne se Domi odpravi ven, da malo zadiha. S Fio se igrava z novo igro, berem ji pravljice, napihujeva balone. Stanje se izbolj\u0161uje.<\/p>\n\n\n\n

TOREK, 19. AVGUST<\/strong>
Tek 0:27:56, 6,2km<\/em><\/p>\n\n\n\n

Fia je brez vro\u010dine. Izgleda, da je najhuje mimo. Vesel se odpravim na la\u017eji trening v Hyde park. Neverjetno koliko ljudi te\u010de, da kolesarjev ne omenjam. Naredim nekaj teka\u0161kih vaj ter serijo hitrih tekov na 1, 1.5 in 2 km. Mo\u010dan veter mi je zdaj v pomo\u010d potem spet v breme. Mo\u010dno se moram potruditi, da tempo ostane na predvideni ravni. Zadovoljen se vrnem v hotel, kjer je Fia \u017ee v svoji stari ko\u017ei. Polna soba jo je. Dogovorimo se za ogled Tate Britain. Gne\u010de ni, tako, da si v miru ogledujemo razstavljena dela. Kipi Moora so fantasti\u010dni. Vsake toliko zasli\u0161im topot, ki se sli\u0161i znano. Ugotovim, da v glavnem prostoru izvajajo delo Martina Creeda\u2028Work No. 850 2008. Tek ob umetni\u0161kih delih oziroma tek skozi umetnost. Navdu\u0161en opazujem to nenavadno delo. Komunikacija med deli, ki so v tem primeru popolnoma stati\u010dni, kljub dinamiki ki jo izkazujejo in hitro premikajo\u010dim teka\u010dem je fantasti\u010dna. Osredoto\u010den pogled zmoti nekak\u0161no zabrisano gibanje (posledica hitrosti, ko teka\u010d prite\u010de v fokusirano vidno polje). V fotoaparat ujamem nekaj trenutkov. Ko zapu\u0161\u010damo galerijo, mi Fiina izjava \u00bbO\u010di, a ne da je tek tudi umetnost.\u00ab da misliti. Ali posku\u0161am(o) svoje telo samo utrditi in izbolj\u0161ati njegovo delovanje ali ga dvigniti na nivo ve\u010djega zavedanja? Ali je res samo \u017eelja po ve\u010d ali pridejo \u010duti bolj na povr\u0161je in nismo otopeli od mno\u017eice stvari, ki nas vsak dan bombardira? Ali je res samo sprostitev? Iskanje in premagovanje svojih meja? Brskanje za neodkritim in ozave\u0161\u010danje nezavednega.<\/p>\n\n\n\n

SREDA, 20. AVGUST<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zadnji dan v Londonu. Odpravimo se v London Zoo. Skozi prelep park, poln barvnega cvetja, se umaknemo mestnemu vrve\u017eu. Na trenutke celo posije sonce. Z vremenom imamo res sre\u010do. Do\u017eiveli smo teden brez de\u017eja v \u00bbde\u017eevnem\u00ab Londonu. S Fio tekmujeva v teku do najblji\u017ejega kri\u017ei\u0161\u010da poti. Vro\u010dina in utrujenost sta \u017ee preteklost. Dam ji veliko prednost, tako, da se moram po\u0161teno potruditi, da jo dohitim. Kljub temu je prva.
V \u017eivalskem vrtu nas navdu\u0161ujejo tropske ribe, oblik in barv, kot bi jih na svoje platno naslikal kak pop-art slikar. Kenguruji mirno sedijo. Ovce v otro\u0161kem delu zoo-ja mirno jejo in se ne vznemirjajo zaradi bo\u017eanja. Opice izvajajo svoje vragolije, gorile se leno, varno za steklom, nastavljajo fotoaparatom. Balon, s svojo klimo, gosti mno\u017eico pre\u010dudovitih metuljev, ki nas obletavajo. S kak\u0161no lahkoto drsijo skozi zrak. Fia se odlo\u010di v svojo skicirko narisati modro papigo. Najve\u010dje veselje pa ji pri\u010dara vrtiljak, ravno tak kot v filmu o Mary Poppins. Kar vidim jo, kako se je med u\u017eivanjem na njem, preselila v svet domi\u0161ljije. Iz miru \u017eivalske vrta se vrnemo na ulice metropole polne hite\u010dih ljudi. Nepregledne mno\u017eice se valijo zdaj v eno zdaj v drugo stran. Most, namenjen samo pe\u0161cem, vo\u017enja s kolesom je prepovedana, do Tate Modern je tako poln, da se prakti\u010dno premikamo v koloni. Tate Modern pa kot novodobno zabavi\u0161\u010de privablja mno\u017eice, ki si ogledujejo dela umetnikov. Nekak\u0161na novodobna katedrala. Tudi prostorsko. \u017dal pa je osredni prostor, odprt skozi ve\u010d eta\u017e, prazen. So pa dela moderne umetnosti zelo navdu\u0161ujo\u010da.<\/p>\n\n\n\n

\u010cETRTEK, 21. AVGUST<\/strong>
Tek 0:26:40, 5,6km<\/em><\/p>\n\n\n\n

Med tla\u010denjem zadnjih kosov oblek v torbo, jem zajtrk. \u010cas je zelo strogo odmerjen \u010de ne \u017eelimo zamuditi letala. Otovorjeni se odpravimo na pot s skoraj vsemi prevoznimi sredstvi kar jih Londonski transport premore. Naravna potreba nam prepre\u010di, da bi z zadovoljivo zalogo \u010dasa prispeli na letali\u0161\u010de. Tako na vlaku skorajda nervozno pogledujem na uro. \u010casa za prijavo je vseeno dovolj. \u017delja po tem, da bi se re\u0161ili \u0161e zadnjih kovancev, nas pripelje do tega, da se zadnji vkrcamo na letalo. Let mine mirno in ob pristanku se ponovno sre\u010damo z vro\u010dim podnebjem. Vo\u017enja do Ljubljane mine hitro in \u017ee smo doma. Neizmerno ugodje. Po kosilu ostane \u0161e toliko \u010dasa da se odpravim na teka\u0161ki trening. Z Bobijem narediva hiter iztek. Domov pod tu\u0161, nato pa dru\u017eenje s triatlonskimi prijatelji pozno v no\u010d. V posteljo se ule\u017eem vesel in zadovoljen.<\/p>\n\n\n\n

PETEK, 22. AVGUST<\/strong>
Kolo cca 1:00:00, 30 km<\/em><\/p>\n\n\n\n

Slu\u017ebene obveznosti me kaj hitro vrnejo v vsakdanji ritem. Popoldne opravimo pred kolesarskim treningom \u0161e slikanje v novih kolesarskih dresih. Zbere se nas kar velika dru\u0161\u010dina. Jutri\u0161na tekma je vse blji\u017eje, zato naredim v dru\u017ebi Suzane, Bobija in Gorazda le razpeljevanje. Po prihodu domov se lotim \u0161e priprav opreme za tekmo. Ve\u010drat pregledam, \u010de je vse pripravljeno. \u010cas kar hitro be\u017ei. Ob polno\u010di se spravim spat, pa mi pogovor z Domi odvzame \u0161e nekaj trenutkov prepotrebnega spanca.<\/p>\n\n\n\n

SOBOTA, 16 AVGUST<\/strong>
Faaker See, olimpijski triatlon, 2:33:49<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ura zvoni ob 5h. Vse je pripravljeno. Pozajtrkujem in se odpravim pred stolpnico \u010dakat Andreja. Pred tem preverim \u0161e vreme na internetu. Ni\u010d kaj spodbudno. De\u017e. Morda pa bo. Pri\u010dnemo z zamudo. Ko z Andrejem pretovoriva stvari v Ma\u0161in avto odrinemo. Nervoza pred prvim triatlonom se mojima sopotnikoma kar malo pozna. Na Voklem se zbere vsa dru\u0161\u010dina, Nata\u0161a, Tone, Bobi, Ma\u0161a, Andrej in jaz, dru\u0161\u010dina s tekmovalnimi ambicijami. Seveda ne manjka spremljevalcev, ki nas bodo bodrili na progi. Vanda, Janez, Suzana, otroci, katerih vseh imen si nikakor ne zapomnem. Moji pronceski prideta kasneje. Po\u010dasi se odpravimo na pot. Ma\u0161a vdano vozi na koncu kolone in zraven spretno vrti glasbo. Tone izkori\u0161\u010da Bobijevo zavetrje. Vo\u017enja mine hitro ob pogovoru o triatlonu, treningu, pripovedovanju dogodiv\u0161\u010din. Ma\u0161ino razkritje, da ji je pomembnej\u0161a pot, kot pa fokus izklju\u010dno na cilj, botruje ugotovitvi, da je triatlon pravzaprav potovanje. S ciljem seveda. Spreminjanje pokrajine med tekmovanjem poudarja potovalno naravnanost. Pri\u010dnejo se \u0161e zadnje priprave. Dvig \u0161tevilk, sprehod do jezera, preobla\u010denje, ogrevanje, ki ga izkoristimo za ogled kolesarskega kroga, pa postavljanje opreme v menjalno cono. Nata\u0161a nam je s svojo osredoto\u010denostjo, mirnostjo in rutino v veliko pomo\u010d. Po\u010dasi se osredoto\u010denost obrne navznoter. \u0160e obla\u010denje neoprena, plavalna kapa, o\u010dala in stojim na \u0161tartu. Tekmovalec pred menoj mi je znan. Brskam po spominu in ko ugotovim, da je to najhitrej\u0161i plavalec iz tekme 70.3 Ironman v ST, Poeltnu, stopim iz spo\u0161tovanja kake dve vrsti nazaj. Pok pi\u0161tole in vse skupaj se za\u010dne. Voda ni tako mrzla, tudi pretepati se ne pustim preve\u010d tako, da je ob\u010dutek kar dober. Pa vendar varljiv. Prvi tekmovalci iz drugega vala me po mojem kri\u017eajenju ujamejo pri prvi boji. I\u0161\u010dem umirjenost in konkreten zaveslaj, pa mi nikakor ne uspe. Ko se privle\u010dem do cilja plavalnega dela, \u010dutim, da je najhuje za menoj. \u0160e dolg tek do menjalne cone, za\u010dinjen z vzponom po stopnicah preko mostu nad kolesarsko progo. Na kolesu se po\u010dutim dobro. Kolesarje pred seboj prehitevam, kar daje \u0161e dodaten polet. Resda se vsake toliko pripelje mimo, po zvoku bi rekel, da je to nekak\u0161en stroj, tekmovalec na kronometrski napravi. Krogi minevajo hitro, in tudi vzponi niso prete\u017eki. Vedno bolj u\u017eivam. Ko se pri\u010denja zadnji krog opazim ob progi tudi moji princeski. No\u010dem pritisnit do konca, \u0161param \u0161e za tek. Kmalu drvim \u0161e preko zadnjih ovinkov in stisnem mimo nekaj tekmovalcev, ravno pred menjalnim prostorom. Tu se zadr\u017eim predolgo. Malo te\u017eav z odpiranjem zaponke na kolesarskih \u010devljih, pa nepotrebno name\u0161\u010danje merilca razdalje na teka\u0161kih copatih. Tek se pri\u010dne hitro in spet u\u017eivam. Trasa proge je prelepa in spomnim se na tezo o potovanju. Zanimivo do\u017eivljanje, vodne gladine, asfaltne ceste, po\u010dasnih vzponov (sem se trudil, da so bili \u010dimhitrej\u0161i), drve\u010di spusti in sedaj tek skozi prelep gozd. Pomalem za\u010denja de\u017eevati, vendar me ne moti. Pred tekom sem oblekel majico z dolgimi rokavi, saj me je na kolesu na koncu kar malo zeblo. Poteza se izka\u017ee za odli\u010dno. Kljub temu se po glavi polijem z vodo. Spet se fokusiram na tempo. I\u0161\u010dem pravo hitrost, da bo ostalo \u0161e za zadnji krog. Kilometrske oznake nakazujejo konec prvega kroga. Tu opazim, da imajo ljudje odprte de\u017enike. Vseeno se ne pustim motiti v u\u017eitku. Tempo je hitrej\u0161i. Misli mi ne uhajajo proti cilju, ampak vdano sledijo dihanju in premikanju nog. Proga se prevesi lahno navzdol. \u0160e zadnji ovinek in v daljavi \u017ee vidim cilj. Pospe\u0161im. Res je pravi u\u017eitek kon\u010dati tekmo z ob\u010dutkom mo\u010di. Na zadnjem ovinku se mi pridru\u017ei \u0161e Fia in skupaj odte\u010deva skozi cilj. Ugotovim, da smo \u017ee skoraj vsi v cilju. Nasmehi na Tonetovem, Andrejevem in Bobijevem obrazu povedo vse. \u010cestitke in navdu\u0161enje delimo in smo sre\u010dni. Kratek pogovor z Domi in s Tonetom se odpraviva Ma\u0161i nasproti. V daljavi jo opazim. Ko prite\u010demo bli\u017eje, se na njenem obrazu razkrije \u0161irok nasmeh. Odli\u010dno napreduje in kljub oddelani razdalji uspe te\u010di hitro. Pred ciljem izre\u010dem \u0161e zadnje vzklike vzpodbude. Zadovoljen izraz na njenem obrazu daje slutiti neizmerno sre\u010do ob tem dose\u017eku. Bravo Ma\u0161a. Bravo vsi skupaj. Vedno bolj de\u017euje, tako da se po\u010dasi dru\u017eno odpravimo proti avtomobilom po suho obleko. Nato hranjenje, pitje, pogovori, pa \u010destitke navija\u010dev. Hvala vam za vzpodbudne besede ob progi. Najbolj se smeje Ma\u0161i. Na moje vpra\u0161anje ali se vidimo na Bledu, ne dobim odgovora. Vidi se, da je nekje za\u010delo kaliti novo triatlonsko potovanje. Morda \u017ee na Bledu. Fia je \u010disto premo\u010dena zato se \u017ee pred razglasitvijo odpravimo domov. Po\u010dasi se vozimo skozi vedno gostej\u0161o vodno zaveso. Po\u010dasi in globoko v srcu zadovoljen po opravljeni poti. In cilju.<\/p>\n\n\n\n

NEDELJA, 17 AVGUST<\/strong>
Tek, 1:17:43, 14.48 km<\/em><\/p>\n\n\n\n

Te\u017eko vstanem vendar se kljub temu pripravim na jutranji tek. Matej je pozabil superge. Ko se vrne primerno obut se odpravimo na iztek. Tempo je pod budnim Dragovim o\u010desom prijeten. Ne pusti da bi bezlali kot zme\u0161ane ovce. Pogovor preskakuje iz ene na drugo temo in \u017ee je tu zadnji kilometer. Za\u010dne se pospe\u0161evanje in na koncu letimo kot da nam gori za petami. Pija\u010da po treningu in kmalu se nam pridru\u017eijo \u0161e dekleta, ki so pridno oddelale dveurni tek. Posije \u0161e sonce in jutro se prebuja v prelep dan. Popoldne pre\u017eivimo na kosilu pri Dominikinih star\u0161ih. Malo sem zamaknjen in nepreve\u010d zgovoren. Verjetno prihaja utrujenost za menoj. Prijetno se je nastavljati toplemu soncu. Med potjo domov zavijemo \u0161e na Emonsko promenado, kot se imenuje prireditev za otroke na Emonski cesti pred Trnovskim mostom. Izka\u017ee se, da se lahko tu zabavajo tako otroci kot njihovi star\u0161i. Ob gledanju pouli\u010dnega gledali\u0161\u010da, klovnov in \u0161e kaj, se na ustnice kaj hitro prikrade nasmeh. Zelo se zabavam ob gledanju dru\u017einskega gledali\u0161\u010da, kjer ima eden od sinov tri noge (to bi \u0161lo hitro na triatlonu) in h\u010di \u0161tiri roke (morda pa je to re\u0161itev za moje po\u010dasno plavanje). Najpomembnej\u0161e pa je dru\u017eenje, kot bi rekla Sa\u0161a.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

PONEDELJEK, 18. AVGUST Fia se zbudi z vro\u010dino. Z Domi razmi\u0161ljava o morebitnem vzroku. Verjetno je vse skupaj za malo princesko zelo naporno, pa si je podzavestno vzela \u010das za po\u010ditek. Tega je imela v zadnjih dneh izgleda premalo. Upava, da vro\u010dina ne bo trajala dolgo. Odhitim v trgovino po termometer, nekaj hrane, tofu za […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-771","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/771","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=771"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/771\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":772,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/771\/revisions\/772"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=771"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=771"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=771"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}