Gorazd mi je pustil zadnji dan junija. Ogrevam se za pisanje in vsake toliko me malo stisne. Kak\u0161en stil naj uporabim, kako globoko naj grem, o kak\u0161nih teka\u0161kih dose\u017ekih naj pi\u0161em, ko pa niso ni\u010d posebnega?<\/p>\n\n\n\n
TOREK, 1. julij<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zjutraj slu\u017eba. Ni\u010d posebnega, letna poro\u010dila inovacijskih projektov, ki jih koordiniram zadnje leto na Zavodu za \u0161olstvo, de\u017eujejo kot za stavo. Odgovarjam, korigiram, shranjujem, bele\u017eim.<\/p>\n\n\n\n Pri sebi naravnost cenim, da sem se jaz, zihera\u0161ica, uspela odlepiti iz \u201evarne\u201c \u0161olske slu\u017ebe, kjer se mi je zadnjih nekaj let zdelo, da mi ne gre tako kot bi mi moralo iti \u2013 torej z veseljem, entuziazmom, brez jutranjih zoprnij v stilu \u201ejoj, spet ta slu\u017eba\u201c. In sem \u0161la v negotove steze po na\u010delu: vrzi se v vodo in plavaj. Prej, zavita v varno lupino dr\u017eavne slu\u017ebe za vekomaj, sem kar naenkrat pristala v real lifu, kjer se nista cedila samo med in mleko, ampak je v\u010dasih mo\u010dno pokalo. Odprl se mi je nov svet in zelo hitro sem morala absolvirati vsakdanje dogodke, ki so bili pri mojih letih v\u010dasih \u010disto prete\u017eki za pre\u017eivet. Nekako sem pregurala. Napredujem in zaupam, saj se po mojih izku\u0161njah vedno zgodi tisto kar se mora. Tradicionalno itak nisem nikoli \u017eivela, vedno sem bila malo \u010dudna in samosvoja, trmoglava, o\u0161tra. Nikoli nisem bila ovca v \u010dredi, enostavna, vodljiva, vedno sem s svojo bikovsko naravo rinila naprej. Primarna dru\u017eina mi je dala tak\u0161ne temelje, ni\u010d kaj ljube\u010dega, razvajenega, vedno sem bila poslana na fronto, v prve bojne vrste. In sem se nau\u010dila poskrbeti za obstoj. V\u010dasih pretepam dneve kot vi, triatlonski hardi\u010di vodo in rinem dalje.<\/p>\n\n\n\n Popoldan najprej moj (pre) dragi zobar, na katerega se moram vsaj dva dni prej mo\u010dno psihi\u010dno pripravljati. Ko ga zapu\u0161\u010dam, sem sama nase ponosna, da sem spet enkrat zmogla. Mi je fino teklo po hrbtu, ko sem ga milostno gledala, pa se ni dal pregovoriti moji neverbalni govorici in je zavrtal in zara\u010dunal.<\/p>\n\n\n\n Nato trening 3 x 2,5 km. Vro\u010de kot v peklu, ampak me smo dobre, \u017ee dru\u017eba smo super. Doma sledi prehranjevanje, ker sem la\u010dna kot volkulja. V\u010dasih so mi rekli, da imam verjetno trakuljo, ker toliko jem, pa se mi ni\u010d ne pozna. Sedaj \u0161e vedno jem in se mi \u017ee kar pozna. Sledi ra\u010dunalnik in medtem, ko se trudim s \u010dlankom za ABC, se motiviram s starim dobrim Balkanom: Plavi orkestar, Djordje, pa Riblja \u010dorba in Bregovi\u0107, ki ga za lahko no\u010d privo\u0161\u010dim tudi vam: http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=yDUTAlSRFBQ<\/a>.<\/p>\n\n\n\n SREDA, 2.JULIJ<\/strong><\/p>\n\n\n\n Jutro ni moj \u010das. Takrat tudi jaz postanem akvaristka \u2013 saj veste kako govorijo ribe, kajne? Dopoldan hitro mine, popoldan se kar iz slu\u017ebe odpravim k mojemu dediju, ki stanuje v Trnovem, kjer sem pre\u017eivela svoja mlada leta. Pri njem in babi sem ostala dokler me ni Vrban\u010di\u010d povabil k sebi…<\/p>\n\n\n\n Dedi je car. Star je 95 let in \u017eivi sam. Ne dovoli mi, da bi kakorkoli skrbela zanj. Le v\u010dasih, ko pade skupaj in letiva na urgenco, da ga spravijo k sebi. Vendar je po kak\u0161nih dveh urah \u017ee dober in no\u010de ostati v bolnici na opazovanju. Zahteva, da ga odpeljem domov. \u0160torij z njim imam polno. Kogar zanima ve\u010d o njem, si lahko prebere v uvodniku februarske \u0161tevilke: http:\/\/www.abczdravja.si\/index.php?page=staro&ob=23<\/a>. \u0160e skok v \u010dajnico, moj najljub\u0161i lokal. U\u017eivam da se usedem, naro\u010dim \u010daj in opazujem mimoido\u010de. Tega si ne pustim vzeti.<\/p>\n\n\n\n Zve\u010der akvarij, zato lenarim pred televizorjem, namesto da bi pisala \u010dlanek. Pa saj sem se \u017ee dopoldan vse zmenila…\u0160e nekaj strani lahkega branja \u00bbSamo mrtev mo\u0161ki je dober mo\u0161ki\u00ab in srede je konec.<\/p>\n\n\n\n \u010cETRTEK, 3. JULIJ<\/strong><\/p>\n\n\n\n Pravzaprav sem duatlonka. V slu\u017ebo in po mestu se vozim s kolesom. Zame je to nova scena, ker smo do lanskega septembra stanovali sicer \u010disto blizu Ljubljane, vendar tako odmaknjeni od vsega, da smo imeli do avtobusa 1,5 km, do trgovine ravno tako in smo se za vsako pasjo figo usedli v avto. Super je, nobenega stresa zaradi parkiranja. Kolo je staro, zavore \u0161e komaj primejo, ampak va\u017eno je, da se peljem.<\/p>\n\n\n\n Pred treningom zale\u017eem in odprem prvo stran knjige \u201eTur\u0161ka strast\u201c. Odpri knjigo in knjiga bo odprla tebe, pi\u0161e na njej. Kako dobro to vem. Kolikokrat sem- v svojih mlaj\u0161ih letih – padla v kak\u0161no zgodbo in jo odlo\u017eila proti jutru. Sedaj nimam ve\u010d te kondicije, se pa trudim, da preberem vsaj kak\u0161no…Tale je obetavna: odnos med mo\u0161kim in \u017eensko \u2013 moja ve\u010dna tema za razmi\u0161ljanje. Komaj \u010dakam ve\u010dera.<\/p>\n\n\n\n Trening 7 x 200 m, dve rundi. Spet je vro\u010de, soparno, ampak mi smo \u017ee adaptirani na te pogoje. Bolj malo nas je, triatlonci verjetno samo narahlo \u0161e te\u010dejo, plavajo in kolesarijo, orng pa \u0161telajo glavo.<\/p>\n\n\n\n Ko se vozim domov, pokli\u010de Tja\u0161a, \u010de gremo kaj v mesto, ker se je za\u010dela Ana Desetnica. Res se odpravimo, vendar je od vsega najbolj\u0161e dru\u017eenje in pija\u010da, vse ostalo je avantgardno \u2013 recimo bager \u0161ov sredi Tromostovja. Ob 11. tih gremo domov vsak na svojo stran, ker pa sem zelo crknjena, ni ve\u010d volje za knjigo.<\/p>\n\n\n\n PETEK, 4. JULIJ<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u0160e pomnite tovari\u0161i! V\u010dasih je bil to dan borca, dela prosto. \u0110es’ Juga oti\u0161la? Ameri\u010dani na ta dan praznujejo spomin na sprejetje Deklaracije o neodvisnosti ZDA od Britancev 4. julija 1776.<\/p>\n\n\n\n Dopoldan naporno, ob \u0161tirih mi vsa okenca v excelu migotajo, zato ugasnem ra\u010dunalnik in odkolesarim domov. Erika, zdravnica na onkolo\u0161kem in tudi teka\u010dica pride k meni na intervju. Pripravljam \u010dlanek o raku in Erika bo sogovornica v splo\u0161nem delu, o psiholo\u0161ki podpori rakavih bolnikov pa se bom pogovarjala z njeno kolegico psihiatrinjo.<\/p>\n\n\n\n Tur\u0161ka strast zaklju\u010di dan: dekleta so \u0161e mlada in ena od njih se je nesmrtno zaljubila. Prva leta zakona z Ramirom \u017ee nakazujejo zahtevno sceno.<\/p>\n\n\n\n SOBOTA, 5. JULIJ<\/strong><\/p>\n\n\n\n Majstri pridejo \u017ee ob osmih zjutraj. Sanirali nam bodo stene, ker na nekaterih koncih zamaka. Jaz pa od\u0161ibam v Buttrio, kraj pri Udinah, po plo\u0161\u010dice za kuhinjo, ki jo bomo prestavili na drugo steno.<\/p>\n\n\n\n Italija, moja ljubezen. Vse mi je v\u0161e\u010d: de\u017eela, ljudje, obleke, \u010devlji, glasba, jezik, hrana, kapu\u010dino. Celo teka\u0161ko progo imam tam, te\u010de od Obeliska na Opicini proti gradu Miramare. Uporabljam jo ve\u010dinoma pozimi. Pobegnem tja dol, odte\u010dem, spijem kapu\u010din in sem potola\u017eena. Kadar sem nostalgi\u010dna, si brundam del besedila, ki ga ne znam v celoti \u2013 ta je tukaj: http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=rcTEvnYzqTY<\/a><\/p>\n\n\n\n \u2026.Addio, addio amore, moji glavi za\u017eari de\u017eela, o\u017earjena s soncem in vse, kar spada zraven. Slike mi ska\u010dejo sem ter tja in pred menoj je valovita Toskana s fantasti\u010dno Sieno, ligurska obala, ki ni sicer ni\u010d posebnega v primerjavi s hrva\u0161ko, pa vendar ima svoj \u010dar, Ventimiglia, znamenita obalna magistrala, ki me pelje proti meni tako ljubim Ezeju, Antibesu in okoli\u0161kim krajem. Mo\u017egani so na pa\u0161i in se hranijo z energijami ter jih skladi\u0161\u010dijo za kratke zimske dneve, ki niso ravno moji prijatelji.<\/p>\n\n\n\n Ostanek dneva je posve\u010den limanju plo\u0161\u010dic in normalnim zakonskim pojavom.<\/p>\n\n\n\n NEDELJA, 6. JULIJ<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u0160to se mora, nije te\u0161ko! Trening ob 8.00, kar je zame bo\u017ejastno zgodnja ura v nedeljo, ampak zaradi Igorja Popoldan zaklju\u010dimo s polaganjem plo\u0161\u010dic in beljenjem nekaterih delov kuhinje. Sedaj sledi samo \u0161e premik elementov.<\/p>\n\n\n\n Tur\u0161ka strast se razvija, Desideria si ne dela ve\u010d utvar…<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Dragi dnevnik! V juliju sva se sre\u010dala, da si zaupava vse, kar se nama dogaja. No, skoraj vse, kajti vsega \u0161e sama ne vem in ne razumem in potem ne morem deliti z drugimi. Bova videla kako bo. Dajva najprej kratek CV: Sa\u0161a, soft teka\u010dica, mama dveh odraslih sinov (Miha 21, Tim 18), samosvoja, samostojna, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-757","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/757","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=757"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/757\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":758,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/757\/revisions\/758"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=757"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=757"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=757"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Dedi slabo sli\u0161i, zato moram kri\u010dati, da se razlega po celem Trnovem. Sicer ima slu\u0161ni aparat, ampak rad se dela, da mu ni\u010d ni in ga sploh ne nosi. \u010ce ga pa nosi, ga naravna tako, da piska in sli\u0161i \u0161e manj. Malo se pogovarjava, nato pregledam \u0161e najin vrt in se odpravim. Ko odhajam, me spremi do vrtnih vrat, se mi zahvali za obisk in re\u010de naj \u0161e kaj pridem. Meni je pa nerodno, da je kaj. Se mi zdi, da bi morala biti pri njem bolj pogosto, pa sploh ne uspem. Kar te\u017eko se poslovim.<\/p>\n\n\n\n
io vado via,
amara terra mia…
(zbogom, ljubezen moja, odhajam stran, grenka moja zemlja…..)<\/em><\/p>\n\n\n\n![\"Smile\"](\"http:\/\/www.3ksport.si\/plugins\/system\/yvsmiley\/phpbb\/icon_e_smile.gif\"){kind=icon}
) pridem in odte\u010dem last 15 chilometres. Potem pa glavni dogodek dneva \u2013 kofe v Kresni\u010dki in dogovor za IM v Celovcu. Kar nekaj nas gre navijat za na\u0161ih 6 junakov in zmenimo se, da bi \u0161li \u017ee kar v soboto popoldan, da bomo \u0161e malo \u017eurali. Se \u017ee veselimo, tudi klubska zastava je v delu in upajmo, da bo do sobote nared.<\/p>\n\n\n\n