{"id":741,"date":"2024-01-23T22:05:50","date_gmt":"2024-01-23T21:05:50","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=741"},"modified":"2024-01-23T22:05:51","modified_gmt":"2024-01-23T21:05:51","slug":"20-teden-masa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=741","title":{"rendered":"20.teden: Ma\u0161a"},"content":{"rendered":"\n

12. MAJ, PONEDELJEK<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Aha, moram povzet \u0161e v\u010deraj: Tekla 12 km skupaj z Nata\u0161o, lepo svetlolaso \u0161tudentko, v takem tempu, da sva se sicer v glavnem ves \u010das pogovarjali, ampak \u00bbglih za glih\u00ab. Povpre\u010dni pulz 157, 2 \u0161printa (pulz 169) in iztek. Raztegnila se \u017eal nisem ravno dobro, kar se mi je potem poznalo na kolesu, ko sem \u00bb\u010dutila\u00ab prepono. Ni me ravno bolela, a vendar. Kolesarjenje sem zato skraj\u0161ala, obrnila domov in ves popoldan lenuharila v senci na terasi in prebrala prvih 320 strani Aleksandra Velikega, ki sploh ni tako slab, kot se mi je v soboto na hitro zdelo.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je \u0161e tako lepo biti v dru\u017ebi, je v\u010dasih pravo razko\u0161je biti sam! Edino, kar malce moti, je naslednje: V Kresni\u010dko sem s Toma\u017eem \u0160. prispela \u0161ele kak\u0161no uro za vami\u2026 in zamudila veliko odli\u010dnih pikantnih tem, kot je bilo razbrati iz namigov. A ne mislite, da bi lahko ob nedeljah ve\u010dkrat ponovili tak\u0161ne pija\u010de po treningu, kar v upokojenskem bifeju ob Bajerju? Saj pijemo itak izotoni\u010dne napitke, ker smo zadeti od \u0161porta, ampak smejimo se pa zato \u0161e bolj\u2026 da ne bo vse skupaj samo kri in znoj, a ne?<\/p>\n\n\n\n

Razmi\u0161ljam, \u010de naj grem popoldan na kolo. Prepona me namre\u010d o\u010ditno boli samo ob teku v hrib, kolo pa ne pusti nobenih \u0161kodljivih posledic, za plavanje pa sem itak prepri\u010dana, da je najkoristnej\u0161i \u0161port na svetu. Rada ga imam celo, ko me na Kodeljevem med treningom hrbtnega ali kravlom val kristalno \u010diste bazenske vode iz sosednje proge zalije med globokim vdihom vse do \u017eelodca. No\u010dem razmi\u0161ljat, kaj vse tam zau\u017eijem, raje si predstavljam, kako lepo bo od naslednjega tedna naprej, ko bomo plavali spet pod milim nebom. Kak\u0161en u\u017eitek je, ko telo drsi skozi vodo in ko \u010duti\u0161, kako naravno je to gibanje! Kako iz ramen in hrbta drsi vsa utrujenost in stres dneva, ko stokrat, petstokrat v enakomernem ritmu do konca iztegne\u0161 roko pri kravlu. In diha\u0161, diha\u0161, diha\u0161. Vse misli po\u010dasi izginejo, \u010dustev in ob\u010dutkov ve\u010d ni, samo \u0161e \u010disto bivanje med dvema elementoma, vodo in zrakom. In ve\u010dno ponavljajo\u010di se ritem, \u010disto sam s sabo si, pa \u010de je bazen \u0161e tako natrpan. Edini pogoj je, da je skupina kolikor \u2013 toliko uravnote\u017eena, da ti ni treba preve\u010d pazit na po\u010dasnej\u0161e in se in se umikati hitrej\u0161im. Na kolesu je druga\u010de. Tudi tam sicer pade\u0161 v trans, ko dovoljkrat ponovi\u0161 isti gib, ampak tam je vedno \u0161e narava, ljudje, \u017eivali, promet, luknje na cesti in \u0161e 1000 stvari, ki odvra\u010dajo pozornost. Na teku me \u00bbmoti\u00ab, \u010de je okrog mene skupina. Ko te\u010demo na treningih, mi je dru\u017eba super in sem prav vesela, da s kom med tekom klepetam. Ne nazadnje to zagotavlja tudi, da ne more\u0161 iti prehitro, zato se ne iz\u010drpa\u0161 preve\u010d. \u010ce pa ho\u010dem res izpraznit glavo, moram iti sama, po mo\u017enosti zgodaj zjutraj in v gozd, ali pa kadarkoli pri nas na vikendu ob Kolpi, ker ne sre\u010dam nikogar. Ko sem \u017ee rahlo utrujena, se mi vidno polje naenkrat zo\u017ei in zdi se, kor bi kamni in travne bilke na poti izgledali druga\u010de, imeli neko globjo dimenzijo. Dihanje se upo\u010dasni, pulz se umiri in gremo, gremo\u2026 prepri\u010dana sem\u00b8, da so vztrajnosti \u0161porti neke vrste meditacija. V vseh starodavnih tehnikah in metodah (joga, \u010di, vse borilne ve\u0161\u010dine, tao itd), ki naj bi slu\u017eile duhovnemu razvoju in dvigu zavesti, so zdru\u017eene vaje dihanja, kr\u010denje in spro\u0161\u010danje posameznih mi\u0161i\u010dnih skupin in ponavljanje, ponavljanje, ponavljanje do nezavesti. \u00bbPonavljanje do nezavesti\u00ab nikakor ni brezvezna fraza. V razli\u010dnih izpeljankah obstaja v vseh meni vsaj koli\u010dkaj znanih jezikih., Pomeni, da so ljudje \u017ee od nekdaj vedeli, da dovolj dolgo, enakomerno ponavljanje \u010desarkoli, v bistvu izklju\u010di zavest, razum. To, prazna glava, pa je stanje meditacije. Je stanje globokega miru, notranjega po\u010ditka in sprostitve. Tudi, \u010de telo med tem \u00bbdela svoje\u00ab, po\u010divamo v sebi in prihajamo bli\u017ee k samemu sebi. Ne mislimo, ne nastopamo, ne sodimo, ne spra\u0161ujemo. Bivamo in u\u017eivamo. Po tak\u0161nem treningu se po\u010dutimo kot prerojeni. Po letih treningov se na novo rodijo Igorji, Mateji, Nade. Vsi, zavedno ali nezavedno, \u010dutimo, da ti ljudje oddajajo posebno energijo. Ker so na svoj na\u010din, hote ali nehote, postali mojstri v obvladovanju sebe, praznjenju glave, sprejemanju \u00bbporazov\u00ab, soo\u010danju z izzivi. No, to je zame \u0161port.<\/p>\n\n\n\n

Aja, nisem \u0161la. Gledala \u00bbNuns on the run\u00ab (n-ti\u010d, ker tako fino pojejo), vmes v delih brez petja igrala web sudoku evil level, pila teran in jedla mozartkugle, 2 kom. Pol jih je zmanjkalo, to be honest.<\/p>\n\n\n\n

13. MAJ, TOREK. ROJSTNI DAN BINCE<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Binca je moja stara prijateljica. Pa ne zato, ker jih ima danes \u017ee krepko \u010dez 70 (za dame se kaj ve\u010d ne pove), ne zato, ker se poznava \u017ee vrsto let, ampak zato, ker mi je pomagala, ko sem res potrebovala pomo\u010d in me u\u010dila stvari, ki jih znajo in razumejo le redki. Empatije. Odpu\u0161\u010danja. Sprejemanja. Predanosti. Ljubezni, v malo bolj razviti obliki od tiste prevladujo\u010de love&hate variante. Ker sem bila vzgojena izrazito razumni\u0161ko, sem med pogovori z njo na za\u010detku izjemno te\u017eko sprejemala dolo\u010deno izrazoslovje, ki ga je uporabljala, zlasti besedo \u00bbBog\u00ab v vseh mo\u017enih variantah. \u0160ele \u010dez \u010das sem ugotovila, kako zelo omejena sem bila. Popolnoma vseeno je, kako stvari imenujemo. Saj veste: \u00bb\u2026a rose, by any other name\u2026\u00ab Tisto, kar je za besedami, zares \u0161teje. Sploh ne vem, kaj naj ji dam, razen poljub\u010dka, \u0161opka ro\u017e in obiska. Odbiciklirala bom k njej v Vev\u010de po teku.<\/p>\n\n\n\n

No, odbiciklirala sem kar po slu\u017ebi, saj sicer gotovo ne bi \u0161la. Dala sem ji Osho zen tarot, s tem se bo \u00bbzabavala\u00ab mesece. Res je, \u0161pricala sem tek in imela povsem resen namen, da bom to popravila zve\u010der, pa me je klicala soseda, ki kompletno prenavlja hi\u0161o in me prosila, \u010de ji lahko za nekaj ur vzamem 2-letnega Matica. \u0160la sva na kolo in nekaj ur totalno u\u017eivala. Verjeli ali ne, danes sem (res, v glavnem po mestu, a vendar) prekolesarila cca 50 km, kar bi za kak\u0161nega amaterja (jaz bom od danes naprej po Tonetovih napotkih hardi\u010d) bil \u017ee trening. Da ne \u0161tejem treninga za mo\u010d (Matic na kolo, dol, vrtet za roke, za noge, dat na vejo drevesa, pa dol, metat v zrak itd). Uboge matere \u2013 heroji, kako zmorete? Saj se \u0161alim, po eni strani si hin, po drugi strani pa ni lep\u0161ega, kot stisnit tako malo kompaktno telesce k sebi in ga gledat, poslu\u0161at, vohat. Na Tromostovju so igrali Mariachi (http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=Tu4Hnbor9rI<\/a>), v mestu je bilo toplo, lepo, veselo. No, danes sem \u0161e u\u017eivala, jutri pa za\u010dnem \u017eivet in trenirat resno (hehe, \u0161e sre\u010da, da je plavanje)!<\/p>\n\n\n\n

14. MAJ, PRVI DAN POLETNE PLAVALNE SEZONE<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kako lepo je bilo! Saj ne, bil je totalen safer, ta mrzli zrak, pa dolgo plavanje, pa klor\u2026 (a bo, Tone, sva jih pretentala?) Bog pomagaj, rekli smo po resnici, pa naj bo: ob\u010dutek sem imela, da smo plavali \u00be ure, ne pa uro in pol. Ve\u010der je po\u010dasi temnel, najprej sem dihala na dva proti son\u010dnemu zahodu, potem pa na drugo stran, da sem za reflektorjem, ki je malenkostno kvaril sceno, gledala ne vem kateri krajec \u017ee (lune, namre\u010d). Pulza spet ne vem, ampak tudi to bo s\u010dasoma pri\u0161lo, bodimo potrpe\u017eljivi. Tudi vaj ne vem vseh, poskusimo, \u010desa se spomnim: 8 x 50 frcanje, 12 x 25 3 hrbtno 3 kravl, nekaj \u0161e prej, potem pa 100, 200, 300, 400, 400, 300, 200, 100 in razplavanje. Tam nekje okoli 3 km od oka, brez nekega hudega matranja. Danes ne bom preve\u010d pesnila, ker sem \u017ee itak preve\u010d osladna, zato bom spustila ostalo, razen stanja po \u0161portu. Poslu\u0161am Guess Who: American Woman in sploh eno mojim u\u0161esom in glasbenemu okusu prijazno plajlisto, ki sem jo skrbno in s pretanjenim posluhom za trenutno razpolo\u017eenje sestavila sama. Razmi\u0161ljam, ali bi en Heiniken naredil kak\u0161no \u0161kodo mojim dana\u0161njim \u0161portnim uspehom. Nikar ne pozabimo omeniti, da sem tudi kolesarila, sicer zgolj 30 km, ampak bolje i\u0161ta, saj vemo. A sploh \u0161e rabim kak\u0161en izgovor? Kupujem tiste srednje, tako lepo zaobljene plo\u010devinke 0,33, ki imajo nek poseben \u010dar, so kot eni mali lu\u0161tkani kompaktni bajsiji in te kar vabijo, da jih vzame\u0161 v roko. Milenko ne bo pol, pravi. \u0160koda. Zanj! Slurrrrp, bi napisali v Alan Fordu.<\/p>\n\n\n\n

Ah, nisem ga. Ne pa\u0161e mi sami.<\/p>\n\n\n\n

15. MAJ, KAKO HITRO GREDO DNEVI<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V slu\u017ebi sem se popoldan za\u010dela nekam \u010dudno po\u010dutit, doma ugotovila, da imam malo vro\u010dine. Po\u010divam, torej in z mano moj dnevnik.<\/p>\n\n\n\n

16. MAJ, \u017dE SPET JE PETEK, KAKO HITRO!<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zjutraj brez vro\u010dine, a nekako hin. \u0160la v slu\u017ebo z najbolj\u0161im namenom, da grem domov ob treh, pa spet ni zneslo do petih. Domov pri\u0161la ob pol \u0161estih, se zrihtala, poslovila od Milenka, ki je \u0161el na jadranje in se odpravila s preljuuuubim svakom (tako se kli\u010deva) v MB. Tam zbrana cela banda, vklju\u010dno z vsemi sedmimi ne\u010daki. Spala z Mijo in \u0161tirimi 6-letniki v \u010disto zgornjem nadstropju. Vsi \u0161tirje \u00bbtaveliki\u00ab so spali v eni od starih otro\u0161kih sob v hi\u0161i, 2 kom na posteljah in 2 na turbo-maximusu. Seveda je potekal trd boj za turbo-maximus, zmagala sta Vitja in Lana. Jaz sem zaspala oz. bolj po\u0161teno povedano, padla v smrti podoben sen malo po deseti, uboga Mija pa je \u017ee pred tem spala v dnevki pred TVjem, zato Jan ni imel posebnih te\u017eav, da bi jo na\u0161el, ko ji je okoli 11ih pri\u0161el povedat, da \u00bbon ima \u0161e ful energije\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

17. MAJ, SOBOTA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Spali smo, aleluja, skoraj do \u0161estih, ko je Jan spet povedal, da ima ful energije in tudi ostali so se takoj strinjali. Zato sem si mislila, no mercy in z Mijo sva jih nagnali po obleke, nato pa brez zajtrka, samo z enim actimelom najprej na tek, dolg dober kilometer, potem na razgibavanje (hvala, da sem se nau\u010dila), potem pa so morali po treh res dolgih nizih stopnic med vinogradi na Kalvarijo, hrib blizu nas, od koder je \u010dudovit razgled na Maribor, Dravo in Pohorje. Tu je bila \u017ee rahla drama, Vitja je stokal in Mija ga je morala vle\u010di gor za roko, on pa je trdil, da ima \u0161e male noge in je zelo utrujen. Potem smo peli, nabirali gozdne jagode, dokler nas niso pregnali iz najdi\u0161\u010da sr\u0161eni (no, pravzaprav eden, ampak OGROMEN), potem smo tekli navzdol kar med trsi in Vitja je po\u0161teno padel, ko se je zapletel v lastne noge. Zato pa najlep\u0161e poje in najbolj\u0161e ple\u0161e! Doma sem prevzela najmlaj\u0161o, Da\u0161o, pa Tja\u0161o in Lano, \u0161le smo v mesto, fantje pa gledat risanke. Kupila sem 12 spiderman mask, ker so veliki otroci imeli pozno popoldan \u017eur v eni gostilni in spet napravila kup\u010dijo leta. Iskala sem \u0161e smrkelj od Schr\u00f6derja, pa ga \u017eal ne prodajajo lo\u010deno. Potem smo si vsi na vrtu pekli, dedek (oz. pradedek) je skadil kak\u0161nih 5 cigar in zraven razlagal, da \u010de bi kdaj slu\u010dajno bil hrom, se pa takoj ubije in spil na to par \u0161pricerjev. Ostali smo ve\u010d ali manj pili refo\u0161k, si govorili vice, otroci so se raztepli po vrtu, gugalnicah, peskovniku, toboganu, se lovili, malo tepli, malo objemali, skratka, precej idili\u010dno. Z Da\u0161ko, ki edina ni \u0161la na \u017eur, sva potem dru\u017eno zaspali v mamini spalnici. Od \u0161porta ni\u010d razen tistega zjutraj, ampak se res trudim, da bi bila bolj hard.<\/p>\n\n\n\n

18. MAJ, \u0160E EN KONEC TEDNA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ob pol \u0161estih me je zbudila Tja\u0161ka, \u0161e preden jo je Mija z besedami \u00bbkaj sem ti rekla, porkadu\u0161\u00ab uspela odvle\u010di. Too late, baby, sem \u017ee zbujena. Da ne bi bila te\u010dna, sem \u0161la v klet, nekdanjo sobo za \u017eure, sedaj likalnico, malo meditirat, potem pa z Mijo na en res dober tek preko parka in hribovskega prelaza. Ob prihodu domov me je babica opomnila, da moja frizura ni optimalna (do zdaj kak\u0161nih 2345 ni bila, 2 x \u0161e kar, 1 x pa me je celo resni\u010dno pohvalila). Otroci so \u0161li eni jahat, drugi na svoje mariborske domove, samo vse tri punce s potomstvom smo ostale v bazi na Medvedovi. Potem sta pri\u0161la \u0161e fanta in vsi razen naju z mamo (ki sva \u0161li na trg in potem kuhat kosilo), babice (ki se je z zlatkotom \u2013 avto – peljala k svoji sestri\u010dni v Polj\u010dane na neki \u017eur), o\u010deta (ki je \u0161el malo v pisarno in malo preverit prijatelj\u010dke na nedeljsko sre\u010danje v gostilni) in dedka (ki je po eni cigari v lovski sobi pisal pesmi in dremal), so \u0161li na Pohorje na sankanje v adrenalinski park. Z mamo nama je bilo krasno, skoraj sami v hi\u0161i po dolgem \u010dasu, super pogovori, dobro kosilo. Pri\u0161la je \u0161e teta, ki je z od smeha solznimi o\u010dmi komaj izdavila, da ji je dedek zaupal, da se bi, v primeru, \u010de bi ohromel, ubil tako, da bi pojedel 6 (ne vem, od kod tak\u0161na natan\u010dnost \u2013 verjetno je \u0161tudiral ve\u010dno A.C.) uspavalnih tablet in \u010dez spil viski. Ker, je dodal, eni se s pu\u0161ko, ampak to je potem tak\u0161na svinjarija za \u010distit! Ja, imam obzirno dru\u017eino. Potem smo se spet vsi zbrali in jedli, zve\u010der pa me je svak pripeljal nazaj v Ljubljano. Pri\u0161la je prijateljica Katerina, poslu\u0161ali sva muziko in kak\u0161no uro in pol plesali.<\/p>\n\n\n\n

Zdaj \u0161e poslu\u0161am \u00bbPaloma negra\u00ab (http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=dLv0htHm4dE<\/a>), ampak eno \u0161e precej bolj\u0161o verzijo od te, pa je ne znam dat gor. In pa, ojoj, \u0161e bolj\u0161e, Cesaria + Marisa (http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=99kl6kWXlE4&feature=related<\/a>). Jaz sem bolj kot Vitko. Mogo\u010de ne glih za \u0161port, za muziko pa ZIHER.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

12. MAJ, PONEDELJEK Aha, moram povzet \u0161e v\u010deraj: Tekla 12 km skupaj z Nata\u0161o, lepo svetlolaso \u0161tudentko, v takem tempu, da sva se sicer v glavnem ves \u010das pogovarjali, ampak \u00bbglih za glih\u00ab. Povpre\u010dni pulz 157, 2 \u0161printa (pulz 169) in iztek. Raztegnila se \u017eal nisem ravno dobro, kar se mi je potem poznalo na […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-741","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/741","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=741"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/741\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":742,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/741\/revisions\/742"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=741"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=741"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=741"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}