{"id":735,"date":"2024-01-23T22:03:30","date_gmt":"2024-01-23T21:03:30","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=735"},"modified":"2024-01-23T22:03:30","modified_gmt":"2024-01-23T21:03:30","slug":"18-teden-matej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=735","title":{"rendered":"18.teden: Matej"},"content":{"rendered":"\n<p><strong>Ponedeljek, 28.4.2008<\/strong><br><em>KOLO: 5:52, 176km, 1450vm, 30,1km\/h, HR136<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>Ja res je lepa Dalmacija, ampak danes sem jo, po skoraj \u0161estih urah kolesa, imel \u017ee po\u0161teno vrh glave. In kdo je tisti pametnjakovi\u010d, ki je rekel, da maja meseca v Dalmaciji ne piha.<\/p>\n\n\n\n<p>Pa pojdimo od za\u010detka.<\/p>\n\n\n\n<p>Zgodaj zjutraj (na po\u010ditnicah je 8. ura pregre\u0161no zgodaj) sem v bidone nalil napitek, v \u017eepe natla\u010dil 4 gele in 20 kun, v torbico pa zlo\u017eil edino zra\u010dnico, ki mi je \u0161e ostala.<\/p>\n\n\n\n<p>Iz Privlake sem se namenil na vzhod in sicer najprej do 50km oddaljenega Benkovca. \u0160iroka, lepo asfaltirana cesta z dolgimi, rahlo valovitimi, ravnimi odseki bi bila kot nala\u0161\u010d za vzdr\u017eevanje lepe hitrosti, \u010de me ne bi nadle\u017een veter v prsi ves \u010das po\u0161teno zaviral. Pa se niti nisem sekiral, bo pa drugi del toliko bolje, sem mislil. Med vo\u017enjo skozi majhne vasi so me \u0161e vedno vidne posledice ve\u010dletne vojne opominjale, ka\u0161na mona je lahko \u010dlovek. Ob pogledu na poru\u0161ene hi\u0161e sem pomislil, da bi morali vse politike ene trikrat na teden nagnat laufat ali na kolo, pa bi bili krotki kot ovce, ki so iz gmajne za\u010dudeno buljile vame. Ja, v teh krajih kolesar, razen tisti, ki se z motiko na belanci pelje na njivo, verjetno ni ravno pogost.<\/p>\n\n\n\n<p>V Benkovcu sem zavil na sever, kjer so se za\u010deli \u017ee resnej\u0161i vzponi. V desetih kilometrih sem se dvignil visoko nad Karinsko in Novigradsko morje, da bi se nato, po skoraj treh urah, spustil v kanjon reke Zrmanje, kjer le\u017ei zame eden najlep\u0161ih, vendar zaradi norih industrijskih in arhitektonskih propadlih projektov, hkrati tudi najbolj iznaka\u017eenih krajev, Obrovac. Tu sem se za 15 minut ustavil, si v marketu kupil kruh (ali hleb, kaj pa vem), 10 dek \u0161unke, kokakolo in fla\u0161o vode. Prodajalka je ra\u010dunala in ra\u010dunala in mi nara\u010dunala, glej ga \u0161menta, 20,6 kune. Ni bilo druge, kot ji ostati dol\u017ean 60 lip.<\/p>\n\n\n\n<p>Po vzponu na glavno cesto (staro magistralko) Zagreb \u2013 Zadar sem se z vero, da bo sedaj veter delal kon\u010dno meni v prid, obrnil proti zahodu. Seveda ni bilo ni\u010d s tem. Vzhodnik je zamenjal zahodnik in spet mi je na\u017eigalo naravnost v glavo.<\/p>\n\n\n\n<p>Potem, ko sem pre\u010dkal Masleni\u0161ki most, sem za\u010del malo prera\u010dunavati razdalje in ker sem videl, da ne bom nabral dovolj kilometrov, sem se odpravil do Novigrada. Lep 10 kilometrski odcep je bil za\u0161\u010diten pred vetrom, tako da sem ga sklenil zvoziti kar dvakrat. Pulz sem po\u010dasi dvignil proti 150 in tudi hitrost je temu primerno narasla.<\/p>\n\n\n\n<p>Iz Posedarja sem jo nato mahnil kar strmo navzgor proti Ra\u017eancu in tam, po 150 kilometrih, me je spet doletelo. Gumidifekt. Ves ihtav sem zamenjal zra\u010dnico, spil \u0161e zadnji po\u017eirek vode in \u017ee \u010disto na koncu z mo\u010dmi komaj odvrtel \u0161e zadnjih dvajset kilometrov do doma.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Torek, 29.4.2008<\/strong><br><em>NEUSPE\u0160EN POSKUS TEKA\u0160KEGA TRENINGA:<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>Cel dan je na drobno in enakomerno, kot da ne misli nikoli nehati, padal de\u017e. Na sporedu sem imel za odte\u010di 12&#215;500 metrov, kar se mi na papirju sploh ni zdelo pretirano. Vendar sem se kar nekam prekladal in mi ni prav ni\u010d di\u0161alo iti ven. Pozno popoldne sem se le razpi\u0161tolil, se oblekel v ta hitre cunje in po kratkem ogrevanju za\u010del s prvim \u00bb\u0161printom\u00ab. No, \u0161print to vsekakor ni bil. Mogo\u010de \u0161print v po\u010dasnemu posnetku. Noge so bile lesene, koordinacija z mo\u017egani je bila popolnoma sesuta in tudi trdna volja se je hiro stopila. Po dveh jalovih intervalih sem si moral priznati, da po v\u010deraj\u0161njem matranju potrebujem po\u010ditek.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Sreda, 30.4.2008<\/strong><br><em>TEK: 8X1000m, SUmax175<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>Vreme se je dopoldne po\u010dasi popravilo, zato sem \u017ee ob 10h obul superge, da popravim v\u010deraj\u0161nji slab vtis. S Carmen sva se odpeljala do enega relativno ravnega cestnega odseka. Tu je namre\u010d kar te\u017eko najti dovolj dolgo ravnico, ki po de\u017eju ni preve\u010d blatna. Sprijazniti sva se morala, da bodo najini intervali v eno smer tekli v rahel klanec in v protiveter, ter da nama bo promet \u0161e dodatno dvigoval sr\u010dni utrip.<\/p>\n\n\n\n<p>Moje po\u010dutje je bilo \u017ee precej bolj\u0161e kot v\u010deraj, \u010deprav je bil korak \u0161e precej trd in nespro\u0161\u010den. Rezultat klanca in vetra je bil, da sem v eno smer tekel okrog 20 sekund po\u010dasnej\u0161i kot v drugo. To pomeni, da sem la\u017eji odsek zmogel v 3:50 \u2013 3:55, te\u017eji pa v 4:10-4:15.<\/p>\n\n\n\n<p>Po osmih intervalih sem ocenil, da moram nekaj smodnika prihraniti \u0161e za jutri, zato sem dva intervala prestavil na naslednje leto.<\/p>\n\n\n\n<p>Ker se danes zaklju\u010duje mesec april, se spodobi \u0161e malo \u0161tevilk:<\/p>\n\n\n\n<p><strong>TRENINGI APRIL:<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-table\"><table><tbody><tr><th>&nbsp;<\/th><th>PLAVANJE<\/th><th>KOLO<\/th><th>TEK<\/th><th>SKUPAJ<\/th><\/tr><tr><th>Razdalja<\/th><td>10<\/td><td>947<\/td><td>204,7<\/td><td>&nbsp;<\/td><\/tr><tr><th>\u0160t. vadbenih enot<\/th><td>7<\/td><td>10<\/td><td>13<\/td><td>30<\/td><\/tr><tr><th>Trajanje<\/th><td>5<\/td><td>31,5<\/td><td>18<\/td><td>54,5<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n<p><strong>TRENINGI SEZONA 2007\/08 (NOVEMBER-APRIL):<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-table\"><table><tbody><tr><th>&nbsp;<\/th><th>PLAVANJE<\/th><th>KOLO<\/th><th>TEK<\/th><th>SKUPAJ<\/th><\/tr><tr><th>Razdalja<\/th><td>54<\/td><td>2704<\/td><td>1240<\/td><td>&nbsp;<\/td><\/tr><tr><th>\u0160t. vadbenih enot<\/th><td>32<\/td><td>43<\/td><td>85<\/td><td>160<\/td><\/tr><tr><th>Trajanje<\/th><td>28,5<\/td><td>92<\/td><td>110<\/td><td>230,5<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n<p>P.S:<\/p>\n\n\n\n<p>Ne, nisem pozabil! Povedati moram namre\u010d \u0161e ali letos potujem na IM Havaje ali ne. Odgovor je kratek in se glasi: \u00bbNe!\u00ab<\/p>\n\n\n\n<p>Bo pa zato ob tem malo dalj\u0161e moje razmi\u0161ljanje.<\/p>\n\n\n\n<p>Ko sem lani pri\u0161el iz \u0160vice, sem dobil namig, naj se prijavim na Havaje in sicer v kategorijo oseb s telesnim hendikepom. Glede na veze, glede na poznanstva in glede na to, kako dober sem (ja, seveda), naj me bi zanesljivo sprejeli. Sam sicer nisem imel ravno prijetnega ob\u010dutka, vendar sem se le pustil toliko napumpati, da sem izpolnil prijavnico. Izkazalo se je, da imajo Ameri\u010dani tako imenovano kategorijo \u00bbPhisically Challenge\u00ab zgolj za ekshibicijske namene. V okviru te kategorije se \u0161portnikom \u2013 invalidom ni mogo\u010de, tako kot v starostnih kategorijah, kvalificirati, ampak jih, izmed ne vem koliko prijavljenih, kar iz\u017erebajo in sicer zgolj 5. Potem njihove osebne zgodbe spretno vtkejo v celotno \u0161torijo Ironmana in tako naredijo velik prispevek k promociji invalidov. \u010ce pri tem \u010disto slu\u010dajno \u0161e kaj zaslu\u017eijo, seveda niso krivi oni. Ampak, saj denar sploh ni bistven, a ne. Kakorkoli \u017ee, pomembno je, da v tem \u017erebu jaz nisem bil izbran.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010ceprav se sedaj sli\u0161i kot basen o lisici in kislem grozdju, sem, kot sem \u017ee omenil, imel ob prijavi nelagoden ob\u010dutek iz ve\u010d razlogov. Pustimo to, da me bi udele\u017eba ko\u0161tala nepredstavljivo veliko denarja, pa da bi s celo dru\u017eino (to sem sam sebi postavil za pogoj) te\u017eko zmogli potovanje. Glavne zadr\u017eke sem imel zaradi drugih stvari.<\/p>\n\n\n\n<p>V \u017eivljenju sem si do lastne invalidnosti izoblikoval svojstven odnos. Sprejemam jo, kot eno izmed mnogih drugih lastnosti. Pri opravljanju nekaterih aktivnostih sem zaradi nje sicer oviran, vendar \u0161e vedno samostojen in relativno u\u010dinkovit. \u017de res, da sem v neposredni primerjavi in tekmovanju z drugimi v hendikepiranem polo\u017eaju, vendar mi motiv premagati druge ali se pred drugimi dokazati \u017ee zdavnaj ni ve\u010d edini, zaradi \u010desar se ukvarjam s \u0161portom. Poglavitno se mi zdi \u00bbtekmovati\u00ab sam s sabo in tako slediti lastnemu napredku in razvoju. Tako si lahko izbiram socialno sredino sam, glede na svoje interese in potrebe, ne pa, da mi jo dolo\u010da moja telesna posebnost. Zakaj bi rinil tja, kjer bi imel sicer poseben status, hkrati pa bi bil ravno zaradi tega na nek na\u010din izlo\u010den od ve\u010dine. Zaradi tega na prireditvah raje kot v kategoriji \u0161portnikov invalidov, sodelujem v \u00bbabsolutni\u00ab kategoriji. Prvi nisem nikoli, zadnji tudi ne, vsi ostali so pa itak drugi. In med drugimi sem popolnoma zadovoljen.<\/p>\n\n\n\n<p>Razmi\u0161ljam, kako je danes v na\u0161i dru\u017ebi biti poseben in hkrati veljati za \u00bbnormalnega\u00ab zelo te\u017eko. Zakaj?<\/p>\n\n\n\n<p>Tako kot vsak posameznik, tudi dru\u017eba potrebuje meje (norme), ki dolo\u010dajo, kaj je normalno in kak\u0161na je toleranca do druga\u010dnosti. Brez mej niti \u010dlovek, niti skupnost ne bi mogla funkcionirati, tako pa nam podrejanje normam daje tako potrebni ob\u010dutek varnosti, sprejetosti in pripadnosti. Ker ve\u010dinska, normativna skupina lahko zakoli\u010di svoje lastne meje edino na tak na\u010din, da pripadnike marginalnih skupin pusti zunaj obmo\u010dja normalnega, se pri tem, razumljivo, pojavljajo ob\u010dutki krivde in skrb, da je treba tem skupinam z razli\u010dnimi socialnimi regulativi nuditi posebno pomo\u010d. V enem stavku se bi to sli\u0161alo tako: \u00bbSicer vas imamo radi, vas ob\u010dudujemo in vam nudimo vso pomo\u010d, vendar ste le druga\u010dni od nas in zato ne morete nikoli postati del ve\u010dine.\u00ab<\/p>\n\n\n\n<p>Sam verjamem, da je vsak izmed nas nekaj posebnega. Ne samo s svojimi mo\u010dnimi platmi in talenti, ampak tudi s pomanjkljivostmi in \u0161ibkostmi. \u017de Levstik je v svojem Krpanu zapisal: \u00bbVsak je tak, kakr\u0161nega je Bog dal. \u010ce ni grbast, morda je pa trobast.\u00ab Kako lepo se to vidi pri \u0161portu: prvi nima mi\u0161ic za tek v klanec, drugi ima kak\u0161no kilo preve\u010d, tretji s svojo plju\u010dno kapaciteto komaj lovi sapo, \u010detrtemu manjka \u017eeleza v krvi, peti ima pri plavanju plovnost \u017eeblja, \u0161estemu nagaja motori\u010dna koordinacija, sedmi ima spet kaj drugega.<\/p>\n\n\n\n<p>\u017delim si, da bi nam \u0161portno in rekreativno udejstvovanje pomagalo, da bi v sebi za\u010dutili in sprejeli svoje posebnosti, in sicer ne z vidika ali je to dobro ali slabo, ampak kot nekaj, kar nam je preprosto dano, nas dela enkratne in bogati na\u0161e \u017eivljenje. (P)ostanimo strpni do vsake druga\u010dnosti in tako po svojih mo\u010deh spreminjajmo svet na bolj\u0161e.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ponedeljek, 28.4.2008KOLO: 5:52, 176km, 1450vm, 30,1km\/h, HR136 Ja res je lepa Dalmacija, ampak danes sem jo, po skoraj \u0161estih urah kolesa, imel \u017ee po\u0161teno vrh glave. In kdo je tisti pametnjakovi\u010d, ki je rekel, da maja meseca v Dalmaciji ne piha. Pa pojdimo od za\u010detka. Zgodaj zjutraj (na po\u010ditnicah je 8. ura pregre\u0161no zgodaj) sem [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-735","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/735","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=735"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/735\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":736,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/735\/revisions\/736"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=735"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=735"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=735"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}