{"id":733,"date":"2024-01-23T22:02:52","date_gmt":"2024-01-23T21:02:52","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=733"},"modified":"2024-01-23T22:02:53","modified_gmt":"2024-01-23T21:02:53","slug":"17-teden-matej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=733","title":{"rendered":"17.teden: Matej"},"content":{"rendered":"\n<p><strong>Ponedeljek, 21.4.2008<\/strong><br><em>POSKUS ODKLOPA<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>Po skoraj dvanajstih urah \u0161porta v treh dneh je bil dana\u0161nji dan seveda planiran za po\u010ditek. Moje telo sem preklopil na off in tudi v glavi bi najraje naredil kratek odklop, pa je bilo kar malo te\u017eko. Nasploh ugotavljam, kako moji mo\u017egani, medtem ko telo \u017ee po\u010diva, z nekak\u0161nim faznim zamikom \u0161e nekaj \u010dasa obdelujejo celotno izku\u0161njo treninga. Jo podo\u017eivljajo, analizirajo, vrednotijo in jo vtisnejo v moj spomin tako mo\u010dno, da bo verjetno ostala \u017eiva \u0161e dolgo v prihodnost.<\/p>\n\n\n\n<p>Prav neverjetno je, kako se jaz, ki imam sicer spomin kot \u0161vicarski sir, za leta nazaj podrobno spominjam razli\u010dnih treningov. Samo odprem mojo rumeno mapo, polo\u017eim prst na katerikoli kvadratek, v katerem se sicer nahaja samo par \u0161tevilk o dol\u017eini, pulzu in smeri, kamor sem tekel ali kolesaril in \u017ee se mi pred o\u010dmi odvrti film takratne poti, vremena, eventuelne dru\u017ebe, razpolo\u017eenja in drugih dogodkov, ki so bili s treningom povezani ali so pa\u010d samo \u010dasovno sovpadali z njim.<\/p>\n\n\n\n<p>O\u010ditno je treba priznati, da ima psiha res pomembno vlogo pri na\u0161em treningu. Pa \u010deprav moram priznati, da mi ni popolnoma jasno, kak\u0161no. Med rekreativci je ve\u010dkrat sli\u0161ati tisti znani mit: \u00bbVse je v glavi\u00ab, vendar vidim, da imamo ob tem reklu vsak svojo, v\u010dasih zelo razli\u010dno, predstavo.<\/p>\n\n\n\n<p>\u0160e preden sem se za\u010del redno ukvarjati s tekom, sem verjel, da se s psiholo\u0161ko pripravo lahko dela prave \u010dude\u017ee. Da lahko svojo slab\u0161o telesno pripravljenost nadomesti\u0161 s trdno voljo, neuklonljivostjo in vero v uspeh. Pribli\u017eno tako sem se prepri\u010deval: \u00bb\u010ce \u017ee premalo treniram, bom pa s pomo\u010djo meditacije, vizualizacije, koncentracije, jutri sposoben odte\u010di maraton pod 3:30.\u00ab Malo morgen. Na tak na\u010din je res vse v glavi, problem je le v tem, da za noge ostane bolj malo.<\/p>\n\n\n\n<p>OK, pa \u010detudi bi res bilo vse v glavi, se mi potem postavlja vpra\u0161anje: \u00bbKako pa tja pride\u00ab?<\/p>\n\n\n\n<p>\u017de stari u\u010denjaki so napisali: Nihil est in intellektu, quod non prius fuerit in sensu (Ni\u010desar ni v duhu, kar ni bilo \u017ee prej v \u010dutih). To pomeni, da so vse moje predstave, prepri\u010danja, dojemanja, ipd. v tesni povezavi z izku\u0161njami, ki sem jih tokom razvoja na sebi svojstven na\u010din sprejel in ponotranjil. Ker \u010dlovek v vsakem trenutku svojega obstoja deluje celostno, kot psihofizi\u010dno bitje, je delitev aktivnosti na telesne in psihi\u010dne popoln nesmisel. Trening torej ne predstavlja zgolj fizi\u010dni, ampak tudi psihi\u010dni stimulus. Kje se bom u\u010dil vztrajnosti, premagovanja kriz, samozavesti, pravilnega takti\u010dnega na\u010drtovanja, pozitivnega mi\u0161ljenja in vsega kar spada na podro\u010dje psiholo\u0161ke priprave na tekmo, \u010de ne v situacijah, ki so tekmi najbolj podobne. Psiholo\u0161ka priprava torej ni noben bavbav, ki jo razumejo samo posve\u010deni. Vsak dan imam mo\u017enost, da jo izvajam. Le \u010das si moram vzeti, da v miru podo\u017eivim in analiziram pretekli trening in kar je pri tem najbolj pomembno, ne smem se bati soo\u010diti s svojimi neuspehi, porazi in napakami. Celo obratno, \u010de me uspeh sicer zadovoljuje in mi krepi samozavest, so moje resni\u010dne prijateljice prav napake. Brez njih bi namre\u010d samozadovoljno otrpnil in capljal ve\u010d ali manj na vedno enem in istem mestu, tako pa me le te dobrohotno opominjajo in u\u010dijo, naj naslednji\u010d v podobni situaciji ravnam primernej\u0161e in u\u010dinkovitej\u0161e. \u010ce ho\u010dem priznati ali ne, napake so ve\u010dje gonilo napredka, kot pa uspeh.<br>Da pa vse le ni tako enostavno, moram pri sebi najprej raz\u010distiti, kaj sploh je uspeh ali neuspeh. Kriteriji uspeha so seveda ve\u010dinoma subjektivni, kar pomeni, da jih dolo\u010dam jaz sam. V veliki meri so odvisni od tega, kako ocenjujem svoje potenciale. Ali sem v svojih pri\u010dakovanjih realen ali pa gojim le prazne upe, do kje \u0161e lahko napredujem.<br>Klju\u010d do napredka, ki nas bo hkrati tudi notranje zadovoljeval in bogatil, torej ti\u010di v \u017ee znanih treh to\u010dkah:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>1. Sprejeti moram svoje omejitve (te so mi dane in jih ne morem spremeniti).<\/li>\n\n\n\n<li>2. Spremeniti moram vse, kar delam narobe in se da spremeniti.<\/li>\n\n\n\n<li>3. Razlo\u010devati moram med to\u010dko 1. in 2.<\/li>\n\n\n\n<li>Spet ne vem ali razmi\u0161ljam samo o \u0161portu ali vse to velja tudi nasploh v \u017eivljenju.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>\u266a\u266b\u266a \u00bbPrincip je isti, sve su ostalo nianse\u2026\u00ab<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Torek, 22.4.2008<\/strong><br><em>TEK: 0:50, 9km,<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>Na parkiri\u0161\u010du se nas je zbralo kar precej. Bili smo dobre volje, saj smo vedeli, da bomo danes odtekli zgolj eno urico na izi. V pogovornem tempu smo jo ubrali mimo \u017eivalskega vrta, \u010cada, preko Ro\u017enika in nazaj v Mostec. Z Marjanom sva v klanec dodatno upo\u010dasnila in se samo \u010dudila v kak\u0161nem \u017eivahnem tempu nekateri zmorejo regeneracijo. Obi\u010dajno bi v podobnih situacijah imel slab ob\u010dutek, tako pa sem si samo mislil: \u00bb\u010ce je za Marjana, ki je v teku ene par svetlobnih let pred mano, tempo dovolj hiter, potem tudi jaz nimam nobenega razloga za pospe\u0161evanje.\u00ab Prav prijetno sva modrovala o raznoraznih \u017eivljenjskih resnicah in se sama sebi \u010dudila, kako sva pametna. Slaba urica je minila kot bi mignil.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Sreda, 23.4.2008<\/strong><br><em>PLAVANJE: 1:00, 2km<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>Splet plavanje, kot plavanje. \u010ce lahko o teka\u0161kem ali kolesarskem treningu skoraj vedno brez te\u017eav napi\u0161em kak\u0161no vrstico, pa imam s plavanjem prav te\u017eave. Kot, da bi mi s skokom v bazen voda ne zalila samo nosa, u\u0161es in ust, ampak tudi mo\u017egane in mi odplavila vse ideje, misli, spomine. Edino kar se v njih dogaja je monotono \u0161tetje dol\u017ein, ponavljanje enih in istih vaj in ob\u010dasen pogled na uro, kdaj bo vsega konec.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>\u010cetrtek, 24.4.2008<\/strong><br><em>PAVZA<\/em><\/p>\n\n\n\n<p><strong>Petek, 25.4.2008<\/strong><br><em>KOLO: 1:50, 60km, SU 141, 33,2km\/h<\/em><br><em>TEK (takoj po menjavi): 30:00, 5km (?), SU150<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>Zjutraj sem od trenerja prevzel program treningov za naslednjih 9 dni. Jutri se namre\u010d godi velika prvomajska selitev narodov. Klubska dru\u0161\u010dina je ponovno obrnila kompas proti Medulinu, na\u0161a familija pa se, tudi standardno, odpravlja v Privlako pri Zadru.<\/p>\n\n\n\n<p>Kot po \u010dude\u017eu mi je uspelo, da sem \u017ee zgodaj popoldne zajahal svojega karbonskega konji\u010dka in se odpravil na \u00bbmojo\u00ab turo do Trebeljevega in nazaj. Dobra volja in lahke noge so me gnale, da sem prav hitro dosegel vrh, nazaj grede pa so mi \u010drni oblaki, ki so se pomenljivo zgrinjali iz zahoda, dali dodaten motiv za dirko proti domu. Od planiranega lahkotnega tempa tako \u017eal ni ostal niti \u00bbL\u00ab.<\/p>\n\n\n\n<p>Doma sem se, misle\u010d da sem se re\u0161il de\u017eja, hitro preobul in se odpravil \u0161e na tek. Po dolgem \u010dasu sem spet obiskal teka\u0161ke terene, ki mi jih tik za na\u0161o hi\u0161o ponuja Ra\u0161ica. Pogumno sem zagrizel v klanec, vendar je bilo veselja \u017ee po nekaj minutah konec. \u0160trof, \u0161trof, se je usulo z neba in prelepe gozdne potke so se v hipu spremenile v blatne drsalnice. Kljub temu sem vztrajal po planu. Po pol ure sem se moker, blaten, premra\u017een, pa vendar zadovoljen vrnil domov.<\/p>\n\n\n\n<p>V Dalmaciji bo pa ja malo bolj\u0161e vreme, kot je \u017ee ves april pri nas.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Sobota, 26.4.2008<\/strong><br><em>TEK: 39:50, 9km, SU163\/172,<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>\u010ceprav zmatran kot pes, sem bil kar malo nestrpen, kdaj se bom spet podal na \u010dudovite teka\u0161ke proge, ki sem jih v zadnjih letih za\u010drtal po polotoku. Nekatere te\u010dejo ob obali, kjer se lahko do sitega nau\u017eijem ki\u010dastih razglednic s pe\u0161\u010denimi zalivi, turkiznim morjem in otoki v ozadju. Druge me peljejo po razdrapanih kolovozih v notranjost, med vinograde in trsti\u010dje, kjer razen glasnih ptic v grmovju in kunca, ki mi ob\u010dasno sko\u010di \u010dez pot, le redko sre\u010dam \u017eivo bitje. Spet tretje po ozkih asfaltnih cestah povezujejo \u0161tevilne zaselke, kjer mi laje\u017e va\u0161kih psov vedno pomaga, da moji intervali dobijo dodaten pospe\u0161ek.<\/p>\n\n\n\n<p>Danes sem, kar malo s strahom pogledal na moj plan, kjer je bilo zapisano: 3x3km, pri \u010demer je prvi interval v tempu 4:40\/km, vsak naslednji pa 10 sekund hitrej\u0161i od predhodnega. Pa ni bilo panike. Mediteranska klima, koktejl vonjav po morju, borovcih in \u0161e \u010dem, predvsem pa zavest, da so pred mano prave male po\u010ditnice, so me dopingirali bolj kot bi me vsak epo. Noge so bile polne energije in so z lahkoto opravile z zadano nalogo. \u0160e ve\u010d, pribli\u017eno 5 sekund po kilometru sem bil celo hitrej\u0161i, kot sem na\u010drtoval. Ob\u010dutek je bil sicer dober, \u010deprav sem se zavedal, da ni za pretiravati. Vem, da je pri nizu treningov, ki si sledijo dan za dnem, hitro hitro prehitro.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Nedelja, 27.4.2008<\/strong><br><em>KOLO: 2:38, 80km, 715vm, 30,5km\/h, SU136<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>Dalmacija je spomladi \u010disto drug svet kot poleti. Narava je v najve\u010djem zagonu rasti. Povsod tam, kjer bo \u017ee \u010dez dva meseca vse po\u017egano od vro\u010dine, je sedaj vse zeleno in cveto\u010de. Morje mirno po\u010diva, saj \u0161e ni \u010das, da mu poletni termi\u010dni vetrovi nadenejo bele penaste valove, ki se en za drugim podijo proti obali. Turistov \u0161e ni in ceste, ki so poleti natrpane s plo\u010devino, me sedaj prazne in osamljene vabijo, da se zapeljem po njih s svojim kolesom.<\/p>\n\n\n\n<p>Zjutraj sem se \u017ee ob 9h odpravil proti Pagu. Najprej ogrevanje v mirnem tempu, nato pa \u017eivahnej\u0161i ritem po vseh klan\u010dkih, ki jih je v tem delu Dalmacije na pretek. Kot da ne bi bil na morju, povsod en sam klanec. Ampak se ne prito\u017eujem. Povsod sem bil nagrajen z novimi in novimi razgledi, ki so bogato popla\u010dali moje trpljenje. V Dinji\u0161ki sem obrnil in se po isti poti vrnil domov. Za prvi\u010d je bilo kar dovolj.<\/p>\n\n\n\n<p>P.S.: Gumidifekta ne omenjam, saj kar nekako ne sodi v to idilo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ponedeljek, 21.4.2008POSKUS ODKLOPA Po skoraj dvanajstih urah \u0161porta v treh dneh je bil dana\u0161nji dan seveda planiran za po\u010ditek. Moje telo sem preklopil na off in tudi v glavi bi najraje naredil kratek odklop, pa je bilo kar malo te\u017eko. Nasploh ugotavljam, kako moji mo\u017egani, medtem ko telo \u017ee po\u010diva, z nekak\u0161nim faznim zamikom \u0161e [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-733","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/733","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=733"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/733\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":734,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/733\/revisions\/734"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=733"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=733"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=733"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}