{"id":729,"date":"2024-01-23T22:01:20","date_gmt":"2024-01-23T21:01:20","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=729"},"modified":"2024-01-23T22:01:21","modified_gmt":"2024-01-23T21:01:21","slug":"15-teden-matej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=729","title":{"rendered":"15.teden: Matej"},"content":{"rendered":"\n

Ponedeljek, 7.4.2008<\/strong>
DAN ZA PO\u010cITEK<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pred o\u010dmi imam tisto, vsem znano krivuljo trenin\u0161kega procesa. Najprej ravna \u010drta, ko ne po\u010dnemo ni\u010d posebnega. Nato to\u010dka treninga z obremenitvijo, med katerim iz\u010drpamo, prizadenemo, ranimo in nasploh zmasakriramo svoje telo. Utrujeni smo kot zjagani psi in krivulja na\u0161ih fizi\u010dnih zmo\u017enosti se zato obrne pod prej\u0161njo raven. Ro\u017enik se nam nenadoma zazdi kot Triglav in razdalja 10 km dobi maratonske razse\u017enosti. Potrebujemo noge u luft, dobro papico in najpomembnej\u0161e, to je spanec, ki je, pravijo, \u0161e bolj\u0161i kot \u017eganec (v zvezi s spro\u0161\u010danjem rastnega hormona, ki skrbi za regeneracijo, so \u017ee stari ljudje vedeli, da otroci rastejo pono\u010di).<\/p>\n\n\n\n

Med po\u010ditkom molimo, da bo telo lahko popravilo nastalo \u0161kodo, pri tem pa, kar je najpomembnej\u0161e, vra\u010dunalo \u0161e malo rezerve, tako da bo pripravilo organizem na naslednji, \u0161e te\u017eji trening od predhodnega. S treningom smo torej naredili samo pol dela, krivulja na\u0161e forme se bo dvignila \u0161ele po dovolj dolgem po\u010ditku.<\/p>\n\n\n\n

Danes sem razmi\u0161ljal o tem procesu. Ali gre pri treningu res samo za mikropo\u0161kodbe mi\u0161i\u010dnih vlaken, pa poru\u0161itev fiziolo\u0161kega ravnovesja v celicah, pa,\u2026kaj jaz vem \u0161e kaj, kar se dogaja v na\u0161em telesu ali gre \u0161e za kaj ve\u010d? Ali ne igra v procesu treninga pomembno vlogo tudi na\u0161a psiha? Saj pravijo, da smo nedeljiva celota telesa in duha. Ali potem tudi na\u0161a psiha po treningu in ne samo po treningu, ampak nasploh po vsakem stresu potrebuje po\u010ditek? Po\u010ditek, med katerim si vzamemo \u010das za to, da z distance premislimo, kaj po\u010dnemo, kako po\u010dnemo in ali je to kar po\u010dnemo v skladu z na\u0161imi vrednotami. Zanimivo je tudi vpra\u0161anje ali se stresi, ki jih do\u017eivljamo vsak dan se\u0161tevajo in ali lahko akumulacija pripelje do to\u010dke, ko enostavno pregorimo? Ali pa s \u0161portno aktivnostjo (\u010deprav smo zanjo rekli, da tudi predstavlja nek stres) lahko skupni stres, paradoksalno, celo zmanj\u0161amo. Torej, ali stres predstavlja gro\u017enjo ali izziv?<\/p>\n\n\n\n

Uf, vidim, da mi res gre na slab\u0161e. Zgleda, da res potrebujem kak\u0161en dan po\u010ditka.<\/p>\n\n\n\n

Prej\u0161nji teden je bil zelo naporen. Nabralo se je za celih 15 ur treninga, samo 2 uri manj, kot je moj tedenski rekord iz lanskega leta. Lani sem v svoji tretji triatlonski sezoni naredil dale\u010d najve\u010d ur. Za 2064 km teka, 4337 km kolesa in 107 km plavanja sem v 280 enotah treninga zagonil (OK, investiral) 383 ur. Prakti\u010dno edini cilj, ki sem si ga lani postavil je bil Ironman v \u0160vici in ga tudi uspe\u0161no opravil. Nekako po inerciji sem si rekel, da grem letos \u0161e na enega in sicer na IM Celovec v mesecu juliju. Se pravi, vsi treningi tudi tekma v polovi\u010dnem IM maja meseca v St. Poltnu, so spet podrejeni temu cilju,<\/p>\n\n\n\n

Torek, 8.4.2008<\/strong>
PLAVANJE: me je sram napisati, ampak kaj ho\u010dem 0:15, cca 500m<\/em>
TEK: 1:45, 18km<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zjutraj, ko sem neuklonljivega duha od\u0161ibal na bazen, sem \u017ee mislil, da je dan re\u0161en. Pogumno sem se vrgel v vodo in za\u010del \u0161tepati dol\u017eine. Po desetih minutah sem \u017ee za\u010del pogledovati na uro, po petnajstih pa sem se, ni\u010d hudega slute\u010d, ustavil samo, da si popravim o\u010dala in \u017ee me je neka skrivnostna sila odnesla pod tu\u0161. Trening sem kon\u010dal \u0161e preden sem ga za\u010del.<\/p>\n\n\n\n

Popoldne je lilo kot iz \u0161kafa, ampak se nisem dosti spra\u0161eval, ali grem ali ne. Mogo\u010de me bo dru\u017eba spravila v bolj\u0161o voljo. Res je bilo kar lu\u0161no. Pravzaprav je v de\u017eju tek vedno prav prijeten. Na za\u010detku sicer pazi\u0161, da ne pohodi\u0161 ravno vseh lu\u017e, kasneje pa ti postane vse svetsko ravno in celo prav otro\u010dje zabavno.<\/p>\n\n\n\n

Spet smo \u0161ibali po klancih gor in dol in sicer 4 minute gor in dve dol. I tako 10 puta. Sme\u0161no je bilo, ker je Poletovce pri skakalnicah snemala televizija, mi pa smo jim, kot ene opice stalno letali skozi kader. Me prav zanima, kak\u0161en bo prispevek.<\/p>\n\n\n\n

Sicer sem se pri teku dr\u017eal bolj nazaj in sem omejevalec obratov nastavil na 170, le enkrat ali dvakrat so \u0161tevilke zdrsnile v rde\u010de obmo\u010dje.<\/p>\n\n\n\n

Sreda, 9.4.2008<\/strong>
PLAVANJE: 1:00, 2km<\/em><\/p>\n\n\n\n

Danes sem imel v mislih eno popoldansko kolo, pa so me slabo vreme in druge obveznosti hitro prizemljile. Sprijazniti sem se moral zgolj z ve\u010derno urico plavanja.<\/p>\n\n\n\n

\u010cetrtek, 10.4.2008<\/strong>
NI\u010c<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ne morem re\u010di, da sem ravno po\u010dival, saj sem imel en kup drugih obveznosti. Uvodoma sem rekel, da o drugih stvareh pa\u010d ne bom pisal, \u010deprav iz dneva v dan ugotavljam, kak\u0161en vpliv imajo na moje \u0161portno udejstvovanje. \u0160port je sicer pomembna vrednota v mojem \u017eivljenju, vendar pa \u0161e vedno ni na prvem mestu. V\u010dasih je potrebno dati prednost drugim stvarem. In prav je tako.<\/p>\n\n\n\n

Petek, 11.4.2008<\/strong>
KOLO: 1:45, 50km (morda podatki ne dr\u017eijo, je bilo vse skupaj malo \u010dudno)<\/em><\/p>\n\n\n\n

Upam, da ne bom postal preve\u010d dolgo\u010dasen, saj sem o tem, kar se mi je danes dogajalo, \u017ee pisal prej\u0161nji teden. Kot nekak\u0161en deja vu.<\/p>\n\n\n\n

Preden sem spakiral kolo v prtlja\u017enik in se odpravil v \u0160entjakob, sem se namenil pihniti v zadnjo gumo \u0161e dodatne pol bara, pa je zra\u010dnica rekla, da ima vsega dovolj. Samo pufff je naredila in \u017ee sem, \u017ee tretji\u010d v enem tednu bil do komolcev \u010drn od \u0161mira. Iz torbice sem vzel \u0161e zadnjo zra\u010dnico in jo \u0161e posebej previdno zamenjal. Napumpam po propisima in spet bumf. \u010cetrti\u010d! Ne me zajebavat! Kaj sedaj? Spomnil sem se, da se en kolesarski servis nahaja precej blizu kraja, kjer se dobivamo. Odpeljal sem se tja, jim pustil kolo, \u0161el \u0161e po Toneta in se \u010dez dobre pol ure vrnil. Diagnoza: pri strani prerezana guma, malo manj kot 50EUR, hvala lepa, nasvidenje in uspel sem pridelat zgolj 5 minut zamude.<\/p>\n\n\n\n

Ne vem natan\u010dno koliko se nas je zbralo, mislim, da nas je bilo okrog sedem. Tokrat je bila dru\u017eba prete\u017eno mo\u0161ka. Edina \u017eenska je bila Kaja, ki me je takoj v za\u010detku s skrivnostnim nasme\u0161kom opomnila, da sem prej\u0161nji teden v mojem zapisu rahlo pretiraval v zvezi z \u017eenskami in lulanjem. V \u010darovni\u0161ke sile sicer ne verjamem, ampak kar se je dogajalo naprej, je bilo res sumljivo. Najprej sem \u017ee po par kilometrih za\u010dutil tak pritisk v mehurju, da sem moral brez vsakega oklevanja ustaviti in se olaj\u0161ati v grmovju. Grupo sem pustil naprej, saj sem vedel, da bom samo dvakrat malo bolj pritisnil (na pedala, da se razumemo) in \u017ee bom ulovil priklju\u010dek. A glej ga zlomka, nenadoma sem za\u010dutil, da sem popolnoma brez energije. Gonil sem na vso mo\u010d, skupina pa se je, kot da bi norca iz mene brila, vse bolj oddaljevala. Po 15 kilometrih so se me le usmilili in me po\u010dakali, vendar sem u\u017eival samo kratek \u010das. Komur je odve\u010d, naj to presko\u010di, ampak kot v slabem filmu, se je do potankosti ponovila zgodba iz prej\u0161njega tedna. Najprej \u010dudna napetost v trebuhu, nato \u0161raufanje in kmalu ni bilo druge, kot odvre\u010di kolo v travo in se, kar se da hitro, re\u0161iti vseh vetrovk, hla\u010d z naramnicami in drugih \u00bbprakti\u010dnih\u00ab kolesarskih cot.
Potem sem uvidel, da se z uroki ne gre \u0161aliti. Pobral sem igra\u010de (beri: kolo) in se poklapan kot mokra koko\u0161 (de\u017eja nisem posebej omenjal, saj je itak skozi padalo) vrnil do avtomobila.<\/p>\n\n\n\n

V dobro voljo me je spravil \u0161ele postanek pri Sa\u0161i, kjer se je nahajalo krdelo veselih babnic (plus Andrej), ki so malo pred tem harale po Golovcu. Pa polna miza \u010devapov mi je tudi zvabila nasme\u0161ek na usta. Zgolj preventivno sem se dr\u017eal malo bolj nazaj, saj v taki dru\u017ebi o\u010ditno hitro kak\u0161no napa\u010dno zine\u0161. Izku\u0161nje je bila \u0161e prav sve\u017ea.<\/p>\n\n\n\n

Zgornje poro\u010dilo je seveda malo hecno obarvano, zato bi rad nadaljeval v bolj resnem tonu. Danes sem imel na programu 2,5 urno kolo in 1:20 teka takoj po menjavi. Rad bi analiziral, zakaj treninga nisem uspel opraviti po predvidenem planu, da naslednji\u010d ne ponovim iste napake. Mislim, da je tovrsten trening hudi\u010devo naporen in dolg in da kot tak zahteva ustrezno pripravo. Od preverjanja opreme, \u010dasovnega planiranja z dovolj rezerve za nepredvidene dogodke, ustrezne in pravo\u010dasne prehrane, do psiholo\u0161ke priprave s fokusiranjem na trening, ne pa z glavo polno drugih problemov.<\/p>\n\n\n\n

Sobota, 12.4.2008<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u017de dolgo ni bilo sobote v kateri bi kvadratek s treningi pustil popolnoma prazen. Malo je bilo krivo slabo vreme, malo druge obveznosti, malo pa tudi dejstvo, da se mi preprosto ni dalo.<\/p>\n\n\n\n

Nedelja, 13.4.2008<\/strong>
KOLO: 3:10, 90km, SU ??? (sem nekaj zabrkljal z uro)<\/em>
TEK: 1:01, 12,5km, SU154<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zjutraj smo se dobili s Petrom, Benotom in Rokom. \u017de od dale\u010d je bilo videti, da sva v preteklih de\u017eevnih dneh kolesarila edino jaz in Beno. Bicikle sva namre\u010d imela umazane, kot bi se z njima igrala v peskovniku. Beno se je pred \u0161tartom \u0161e nekaj trudil s krta\u010do, meni pa se je \u0161e to zdelo brez veze, saj sem bil prepri\u010dan, da nas bo prej ali slej spet kje opralo in bo ves trud itak \u0161el v ni\u010d. Druga posledica petkovega nesre\u010dnega treninga je bila, da sem nepopite bidone pija\u010de kar obdr\u017eal na kolesu in sem \u0161ele po pol ure vo\u017enje opazil, da je moj Powerbar v dveh dneh krepko spremenil svoj ph. Grav\u017e.<\/p>\n\n\n\n

Glede na gibanje vremenskih front, smo obrnili svoja krmila na vzhod in jo mahnili preko Dolskega v dolino Besnice. Prometa ni bilo skoraj nobenega, tako da smo lahko v vo\u017enji v\u0161tric (s tem se ni ravno za hvalit) malo pomodrovali o tem, kako smo dobri in kje nam fali \u0161e kak\u0161na malenkost, da bi postali res svetovna \u0161pica. Odgovor nam je ponudil \u017ee vzpon na Trebeljevo, ki nam je hitro zaprl usta in pognal kri po \u017eilah. Spust proti Litiji nas je rahlo premrazil, vendar smo se nato po ravnini spet hitro ogreli na delovno temperaturo. V Hoti\u010du je sledil takti\u010dni pomenek, po katerem sta jo Beno in Rok ucvrla direkt proti Ljubljani, midva s Petrom pa sva preko Va\u010d, Morav\u010d in Dom\u017eal naredila \u0161e kratek podalj\u0161ek.<\/p>\n\n\n\n

Popoldne nisem imel namena te\u010di, vendar je bilo popoldansko prena\u017eiranje le prehudo. Pa to seveda ni bil glavni razlog, da sem si obul superge. Po dolgem \u010dasu sem za\u010dutil potrebo, da bi \u0161el laufat sam in iz \u010distega veselja, ne pa ker tako po\u010dne cela \u010dreda in tako pi\u0161e v programu. Prepustil sem se tempu, ki ga je telo samo izbralo, misli pa pustil odplavati tja, kjer prostor, \u010das in vsebina potonejo v globine velikega ni\u010da. Po eni uri, ko sem se spet zna\u0161el doma se je mi je spet pojavil tisti znani paradoksni ob\u010dutek, ko zmatran gre\u0161 na tek, se med tekom dodatno matra\u0161, pa vendar pride\u0161 s teka popolnoma spo\u010dit in prerojen.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ponedeljek, 7.4.2008DAN ZA PO\u010cITEK Pred o\u010dmi imam tisto, vsem znano krivuljo trenin\u0161kega procesa. Najprej ravna \u010drta, ko ne po\u010dnemo ni\u010d posebnega. Nato to\u010dka treninga z obremenitvijo, med katerim iz\u010drpamo, prizadenemo, ranimo in nasploh zmasakriramo svoje telo. Utrujeni smo kot zjagani psi in krivulja na\u0161ih fizi\u010dnih zmo\u017enosti se zato obrne pod prej\u0161njo raven. Ro\u017enik se nam […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-729","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/729","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=729"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/729\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":730,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/729\/revisions\/730"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=729"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=729"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=729"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}