{"id":727,"date":"2024-01-23T22:00:30","date_gmt":"2024-01-23T21:00:30","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=727"},"modified":"2024-01-23T22:00:31","modified_gmt":"2024-01-23T21:00:31","slug":"14-teden-matej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=727","title":{"rendered":"14.teden: Matej"},"content":{"rendered":"\n

Za uvod<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Od nekdaj sem bil bolj gob\u010dne narave, zato me je moj jezik \u017ee ve\u010dkrat tepel. Pisanje tega dnevnika je samo \u0161e en primer, ko bi bilo bolje, da bi dr\u017eal svoj kljun zaprt, ne pa da sem \u010divkal o tem, kako bi bilo dobro, da bi na spletni strani objavljali nekak\u0161en dnevnik na\u0161ih \u010dlanov. \u0160e na misel mi ni pri\u0161lo, pa bi mi seveda moralo, da bodo tisti, ki sem jih prve porinil v vodo, prej ali slej tudi mene namo\u010dili.<\/p>\n\n\n\n

Problem je v tem, da raznorazne javno objavljene dnevnike, pisma, bloge sicer zelo rad berem, nikakor jih pa ne maram pisati. In jih tudi nikoli v \u017eivljenju nisem. Niti v tistih letih, ko prakti\u010dno vsi mladostniki polnijo razne blokce s svojimi nebulozami, da jih je potem \u010dez deset let, ko jim du\u0161evni izlivi po naklju\u010dju spet pridejo pred o\u010di, po\u0161teno sram pred samim sabo.<\/p>\n\n\n\n

Poleg tega mislim, da nisem kaj prida pisec. Vedno, ko moram kaj napisati, se tako mu\u010dim, kot da tisti tekst skoraj rojevam, ne pa da pri pisanju zgolj prelivam svoje misli na ekran. <Delete> je moja najpogosteje uporabljena tipka in \u0161e takrat, ko si re\u010dem: \u00bbSedaj je pa dovolj, pusti, kot je, saj praznega lista vendar ne more\u0161 oddati\u00ab, sem v zadregi, saj vidim, da napisano ne odra\u017ea v celoti tistega, kar mislim in \u010dutim.<\/p>\n\n\n\n

Preden za\u010dnem bi rad povedal \u0161e par stvari. Prva je ta, da, da sem neskon\u010dno kompliciran \u010dlovek, ki na \u017eivljenjske stvari ne gleda, kot na samo po sebi umevne, ampak se vedno spra\u0161ujem zakaj, \u010demu, kako, idr., pri tem pa si nikoli ne znam na vpra\u0161anja v celoti odgovoriti. Poleg tega \u017eivim v enem obdobju, v katerem se mi res veliko dogaja, tako da komaj krmarim med vsem, kar se zgrinja in si zgrinjam nad mano. Zato se upravi\u010deno bojim, da zna biti moj dnevnik precej kompliciran za prebiranje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Da postane vse vsaj malo bolj preprosto in pod kontrolo, bi rad moje pisarije \u017ee v za\u010detku nekoliko zreduciral. Za\u010drtam si naslednje smernice: \u00bbMatej, ogrodje dnevnika naj predstavlja \u0161port, treningi in vse kar je s tem povezano. Vse ostalo v ta dnevnik ne sodi, saj verjetno nikogar niti ne zanima, \u010de ga pa \u017ee, pa naj bo to njegov problem\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu mislim, da se ni potrebno bati, da bo dnevnik ostal neoseben in sterilen. Verjamem namre\u010d, da sta telesna rekreacija in \u0161port v svoji pojavnosti tako kompleksna, da v sebi odra\u017eata \u0161tevilne \u017eivljenjske zakonitosti, ne samo s podro\u010dja telesnega zdravja, ampak tudi s psiholo\u0161kega in seveda tudi socialnega podro\u010dja. Smisel ukvarjanja s \u0161portom torej ni samo v tem, da npr. hitreje prete\u010dem deset kilometrov, ampak tudi v tem, da se bolje po\u010dutim, da bolje razumem in sprejemam sebe in druge, da u\u010dinkoviteje obvladujem svoje okolje in nasploh postajam bolj\u0161i in sre\u010dnej\u0161i \u010dlovek. Najbolj fino pri vsem pa je, da se lahko vse te pomembne \u017eivljenjske stvari u\u010dim skozi dejavnost, ki je v svojem bistvu \u0161e vedno samo igra in je zato ni potrebno jemati preve\u010d resno. Nekje sem prebral eno res lepo misel, ki v kratkem pove to, o \u010demer govorim. Spomnim se, da gre pribli\u017eno tako: \u0160port je v bistvu nesmisel, v katerem pa je mo\u010d najti ves smisel.<\/p>\n\n\n\n

Preden napi\u0161em \u010darobne besede Dragi dnevnik! (ali bolje, glede na moje kampanjsko pisanje: Moj tednik), se spodobi, da povem par stvari o sebi. Moje ime in to, da jih ka\u017eem 29, vejo \u017ee skoraj vsi. Nekoliko ve\u010d o meni se nahaja v mojem lanskem poro\u010dilu z mojega prvega Ironman triatlona. Ko voli, nek izvoli: http:\/\/www.3ksport.si\/node\/13<\/a><\/p>\n\n\n\n

Sedaj pa zares!<\/p>\n\n\n\n

Torek, 1.4.2008<\/strong>
PLAVANJE: 0:30, cca 1500m<\/em>
TEK: 1:50, 18km, SUmax172<\/em><\/p>\n\n\n\n

Matematik si pri re\u0161evanju ena\u010dbe pomaga tudi tako, da \u010dlen, ki se ponavlja izpostavi, tako da naprej tega ni potrebno ve\u010d pisati in se zato zdi solata, ki ostane v oklepaju la\u017ee razumljiva. Tudi jaz moram pri opisih mojih treningov izpostaviti \u010dlen, ki se mi v zadnjem obdobju neprestano ponavlja in ka\u017ee, da imam rahle te\u017eave z motivacijo. Ta \u010dlen je: Bi, ne bi, grem, ne grem. Predvsem, ko imam na sporedu plavanje si vsaki\u010d prej vsaj stokrat dokon\u010dno premislim za eno ali drugo opcijo. Danes zjutraj se je kolo motivacije ustavilo na: \u00bbgrem\u00ab, tako da sem namesto na jutranjo kavo (ali pa jutranji raport, se lep\u0161e sli\u0161i) s kolegi, oddrvel v bazen. Imam namre\u010d to sre\u010do, da sem zaposlen v rehabilitacijski ustanovi, ki po novem premore celo bazen, ki je dvakrat na teden na voljo tudi nam delavcem. Sicer meri v dol\u017eino zgolj 16,6 metra, kar pomeni, da od plavanja treniram predvsem obrate, ampak ni\u010d zato. Z mislijo, bolje nekaj, kot ni\u010d, sem v mirnem tempu odplaval pol ure in vpisal 1500 metrov. He, he, jasno, da jih v mirnem tempu niti pribli\u017eno ne zmorem toliko, zato sem z besedico \u00bbcca\u00ab uti\u0161al tiste, ki bi radi na to temo postavljali odve\u010dna vpra\u0161anja.<\/p>\n\n\n\n

Popoldne \u0161e teka\u0161ki trening in sicer smo spet peglali klance po Ro\u017eniku. Naloga se je zdela na prvi pogled precej nedol\u017ena. Po ogrevanju smo tekli najprej 2 minuti v klanec in se 2 minuti iztekli v dolino, nato na enak na\u010din 3 minute, pa 4 in na koncu \u0161e 5. Zakompliciralo se je, ker je bilo potrebno serijo ponoviti kar trikrat.
Proti koncu treninga smo v bregu ostali samo \u0161e trije ponavljalci, Drago, Toma\u017e in jaz. Vsak seveda s svojim tempom. O\u010ditno je bilo kar precej iz\u010drpljujo\u010de, tako da je celo Dragota, ki je zame pojem za predanost in samodisciplino, v enem trenutku hudi\u010dek nagovoril, da bi eno \u0161tirico kar spustili. Seveda se nismo dali in smo po propisima, \u017ee skoraj v mraku, zaklju\u010dili s treningom. Po skoraj dveh urah so mi sateliti namerili 18 prete\u010denih kilometrov, pulzmeter pa mi je pokazal vrednost 172, kot najvi\u0161jo dose\u017eeno sr\u010dno frekvenco.<\/p>\n\n\n\n

Sreda, 2.4.2008<\/strong>
PLAVANJE: 1:00, cca 2000m<\/em><\/p>\n\n\n\n

Popoldne sem imel v programu kaki dve urici bicikla, vendar me pogled v de\u017eevno nebo odre\u0161i vseh dilem: trening odpade. Nadome\u0161\u010danja (\u010de je kdo pomislil na trena\u017eer ali pa na to, da trening prestavim na jutri) ne bo. Pika.<\/p>\n\n\n\n

Zve\u010der jo s Petrom in Ale\u0161om mahnemo v bazen na Kodeljevo. Vaje gor, vaje dol, vaje ovake, vaje onake. Nikoli konca. No, pa saj v skupini \u010das nekoliko hitreje te\u010de, \u010deprav se napram drugim ve\u010dkrat po\u010dutim kot peto kolo. Vsi seveda plavajo kravl, jaz pa, izjema, edini drgnem prsno. Jasno, da trener posve\u010da ve\u010djo pozornost vsem ostalim, ampak ko moram znova in znova prositi, da se z navodili usmili \u0161e mene, mi ketna pade malo dol in si mislim: \u00bbEh, bo \u017ee. Ali plavam 10 ur na teden ali pa samo dve, razlika na Ironmanu ne bo ve\u010dja kot pet minut. To pa dobim noter \u017ee s tem, da po jezeru ne plavam tako cikcak kot lani, ampak jo pi\u010dim do boje po \u010dim kraj\u0161i poti.<\/p>\n\n\n\n

Po uri treninga se je potrebno odlo\u010diti ali prisotni ostanemo \u0161e pol ure. Odlo\u010ditev je za naju z Ale\u0161om lahka, edino o \u010demer se ne moreva zediniti je ali v bifeju naro\u010diva Union ali La\u0161ko.<\/p>\n\n\n\n

\u010cetrtek, 3.4.2008<\/strong>
PLAVANJE: 0:30, cca 1500m<\/em><\/p>\n\n\n\n

Enako kot v torek. Na poti v slu\u017ebo najprej cincanje mincanje, nato spet zmaga dobrih sil in \u010dez pol ure \u017ee stu\u0161iran na delovnem mestu.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbMalo je, pa vendar \u010dloveka veseli\u00ab, so rekli stari ljudje.<\/p>\n\n\n\n

Petek, 4.4.2008<\/strong>
KOLO: 2:00, 62km, SUokrog130 in takoj po menjavi<\/em>
TEK: 1:00, 12km, SU158<\/em><\/p>\n\n\n\n

Petek je za\u010detek velikega tridnevja, ko bom treniral za moje pojme res veliko. Pred vi\u0161ko cerkvijo se je popoldne zbrala zanimiva dru\u0161\u010dina. Prevladovale so namre\u010d \u017eenske, kar pa seveda ne pomeni, da smo se po Horjulskih gri\u010dkih preva\u017eali s turisti\u010dnim tempom. \u017de res, da smo morali ve\u010dkrat kot ponavadi ustaviti, zaradi, kako naj re\u010dem, khmm, lulanja, vendar pa je druga\u010de \u0161tevec, razen v klance, redko pokazal pod 35km\/h.<\/p>\n\n\n\n

Kolo je moja najljub\u0161a disciplina. \u010ce ga primerjam s tekom pri katerem kljub gori prete\u010denih kilometrov (okrog 2 tiso\u010d na leto se jih nabere) ne ka\u017eem prav velikega napredka, sem prav zadovoljen, kako z lahkoto se mi vrtijo pedala na kolesu. \u0160e danes ne morem verjeti, kako sem se pred tremi leti, v moji prvi sezoni kolesarjenja, po vsega nekaj sto prekolesarjenih kilometrov odpravil na 330 kilometrov dolgo pot na morje. Brez ve\u010djih problemov sem jo zmogel prej kot v 12ih urah.<\/p>\n\n\n\n

Med enakomernim vrtenjem pedal sem, tako kot \u017ee ve\u010dkrat, razmi\u0161ljal o razliki med mojimi teka\u0161kimi in kolesarskimi zmo\u017enostmi. V\u010dasih sem bil prav resno nezadovoljen, kako morem biti taka kripa za tek. Spra\u0161eval sem se ali treniram narobe ali premalo, da ne morem polovi\u010dke spustiti po uro trideset. Danes vse bolj spoznavam, da je to samo \u0161e ena lekcija za \u017eivljenje, ki mi jo \u0161port ponuja: Nismo vsi za vse, nekateri imajo take talente, drugi druga\u010dne. Spoznaj svoje omejitve in jih sprejmi, druga\u010de bo\u0161 ve\u010dno nezadovoljen.<\/p>\n\n\n\n

Ko se po dveh urah vrnemo na izhodi\u0161\u010de, si hitro nadenem superge in \u017ee jo v lahnem drncu mahnem po PST. Tempo malo pod 5min\/km se mi zdi kar ustrezen, vendar kaj ko me \u017ee po treh kilometrih \u017eelodec opozarja, da sem prej premalo pil in da energetska plo\u0161\u010dica ni padla na plodna tla. Most v Trnovem je bil kot nala\u0161\u010d, da odlo\u017eim svoje breme. \u010ce sem pone\u010dedil spalnico kak\u0161nega klo\u0161arja ne vem, vem pa da Kralja ulice ne bo ve\u010d prebiral, saj mu odslej manjka kar nekaj strani.<\/p>\n\n\n\n

V drugi polovici teka sem sre\u010dal Toma\u017ea, ki je imel svoj raztek. V pogovornem tempu (njegovem, jaz pri 160 ponavadi utihnem), mi je \u010das do konca minil relativno hitro. Za mano je bil prvi od treh dolgih treningov v treh dneh.<\/p>\n\n\n\n

Sobota, 5.4.2008<\/strong>
KOLO: 4:25, 128km, 28,5km\/h, 1200 vi\u0161inskih metrov, SU130<\/em><\/p>\n\n\n\n

Dan se je za\u010del turbulentno. Ko sem hotel zajahati mojega jeklenega (karbonskega) konji\u010dka, vidim, da je guma prazna. Dve, tri kletvice, nato pa se hitro prepri\u010dam, da je tako bolje, kot pa gumidifekt nekje dale\u010d od doma. Pa \u0161e prilika, da potreniram, kako hitro zamenjati zra\u010dnico. Par minut in \u017ee sem se, ponosen nad svojo spretnostjo, odpravil proti Tacnu, kjer smo imeli ob 9h zbirno mesto. Gregor, Kaja, Gorazd, Andrej, Nada in Beno, ki pa je pozabil ne vem kaj doma in je \u0161el nato po svoje. Hitro smo se dogovorili o ruti in namenu vo\u017enje: Bled \u2013 krem\u0161nite. Vendar se je \u0161e kar naprej zatikalo. Najprej se je moral Andrej vrniti po pozabljene bidone, \u010dez par kilometrov pa spet jaz. Gumidifekt. Kr\u0161\u010denmati\u010dek. Ni bilo kaj, spet pitstop in menjava.<\/p>\n\n\n\n

Potem je steklo. Gonili smo in gonili. \u0160en\u010dur, pa Golnik, pa Tr\u017ei\u010d in brdima nikad kraja. Na Bledu pa kon\u010dno pla\u010dilo: krem\u0161nita, kokakola in malo martin\u010dkanja s pogledom na jezero.<\/p>\n\n\n\n

Nazaj grede smo jo mahnili \u010dez Lancovo in druge kraje visoko v hribih, ki jim ne vem imena. Za\u010dele so me boleti ramena in vrat, pa tudi veter je postajal nesramno sovra\u017een, tako da mi je bilo vse bolj dosadno. Ampak tega nisem priznal in sem pogumno odvrtel do doma, kjer me je \u017ee \u010dakalo pol kile pa\u0161te. Po tu\u0161u me je zaradi te\u017ekih nog za\u010dela stiskati prpa, kako bom jutri zmogel dolgi tek. Zavrtel sem telefon in se dogovoril za masa\u017eo. Res je pasalo in prav lahkih nog sem odpeketal domov.<\/p>\n\n\n\n

Nedelja, 6.4.2008<\/strong>
TEK: 3:25, 40km, SU155, 700vm, 5:09\/km<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pred \u0161tirimi leti sem na Teka\u0161kem forumu objavil naslednji prispevek:<\/p>\n\n\n\n

\n

Ko sem Bubi rekel, da pred Radenci potrebujemo \u0161e en res dolg tek, je bil takoj za to. On je bil nasploh vedno za. \u010ce si rabil pomo\u010d pri gradnji hi\u0161e, si poklical Bubo, \u010de je moral pevski zbor peti na pogrebu, je bilo samoumevno, da brez njega ne bo \u0161lo, \u010de je dru\u017eba potrebovala smeh, smo samo \u010dakali, kdaj se bo pojavil. Buba je po\u010del vse, Buba je bil vedno zraven. In seveda, Buba je tudi tekel. Za\u010del je kakih pet let nazaj. Rekel je, da bo za 42. rojstni dan pretekel 42 kilometrov. Malo je potreniral, za trening odtekel en 20 kilometrski tek, od\u0161el v Radence in odtekel maraton v \u010dasu 3;28. Neverjetno, \u010dlovek bo\u017eji, od kje ti energije, od kje ti mo\u010d. Vsi smo ga ob\u010dudovali in takrat sem si rekel: “Tudi jaz ho\u010dem enkrat v \u017eivljenju prete\u010di maraton.” Potreboval sem sicer \u0161e nekaj let “zorenja”, da sem tudi sam “not padu”, vendar je letos \u017ee napo\u010dil veliki trenutek – odtekel bom svoj prvi maraton. Buba je seveda zraven, on ho\u010de spustiti svoj \u010das pod 3;15 (potihem sicer upa, da bo \u0161lo \u0161e hitreje).<\/p>\n\n\n\n

Tako je pri\u0161la nedelja, ko smo se \u0161tirje prijatelji odpravili na 40 kilometrski tek iz Cola (nad Vipavo) skozi Trnovski gozd do Svete gore nad Gorico. Tehni\u010dno pomo\u010d in prevoz nazaj nam je omogo\u010dil prijatelj, ki nas je spremljal z avtomobilom. Bil je precej turoben in hladen dan, vendar je dobra dru\u017eba naredila svoje. \u010cas je hitro mineval in tudi noge niso bile pretirano utrujene. Buba je tekel kot veter in \u010de ne bi imeli s seboj mene, bi bili na cilju \u017ee krepko prej kot v \u0161tirih urah. Bil je res enkraten tek, poln spro\u0161\u010denosti, zabave, optimizma in ob\u010dutkov lastne mo\u010di. Ko smo se vozili nazaj, so padale ideje in v neskon\u010dnost smo planirali na\u0161e prihodnje podvige. Kot bi imeli \u017eiveti vsaj \u0161e sto let.<\/p>\n\n\n\n

Vendar je imel Buba pred seboj samo \u0161e tri dni \u017eivljenja. Ni vedel, da je bil to njegov zadnji tek. V sredo mu je \u017eivljenje vzela cesta.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Danes je bil dan, ko smo, ve\u010d ali manj, isti prijatelji \u017ee \u010detrti\u010d odtekli tek v spomin na Bubo. Zjutraj se nas je pri Silvani zbralo osem, najve\u010d doslej. Kar malo me je skrbelo, saj 40 kilometrov, po treningih v preteklih dveh dneh, le ni kar tako, pa tudi moja samopodoba glede teka\u0161kih sposobnosti, je precej na\u010deta. Poleg tega je proga, \u010deprav poteka po \u010dudoviti naravi, po konfiguraciji zelo zahtevna. Prvih dvajset kilometrov se ve\u010d ali manj stalno vzpenja, tako da se nabere za kar 700 vi\u0161inskih metrov vzpona, v drugi polovici sicer asfaltna cesta poteka navzdol, kar pa za utrujene noge tudi ni najbolj prijetno.<\/p>\n\n\n\n

Za\u010deli smo sicer konzervativno, vendar so klanci kmalu pokazali svoje zobe, tako da mi je pulz hitro narasel do 160. Prvo pavzo, ki smo jo sicer imeli vsakih 8 kilometrov, sem si \u017eelel bolj, kot sem upal na glas priznati. Ob avtomobilu, ki nas je spremljal si nismo vzeli ve\u010d kot minutko za predah, gel ter po\u0161teno porcijo teko\u010dine (skupaj sem jo popil kake 2,5 l.) in \u017ee smo jo mahnili naprej. V prijetnem dru\u017eabnem vzdu\u0161ju se mi je za\u010delo tudi teka\u0161ko po\u010dasi odpirati in sem kilometre po\u017eiral z vse ve\u010djo lahkoto. Noge so postajale la\u017eje in la\u017eje in ko se je \u0161e klanec po\u010dasi zravnal in se prevesil v dolino, sem imel ob\u010dutek, da bi kar poletel. Res, nekaj kar ne do\u017eivi\u0161 vsak dan, prava teka\u0161ka nirvana. Vse kaj drugega, kot tisto matranje v Se\u017eani. Nejeverno sem gledal na uro, kako kilometri pri znosnem pulzu 155 drvijo mimo. 4;40, 4;30, 4;20 in vse do 4:00. Noro!<\/p>\n\n\n\n

Na koncu me je \u010dakala \u0161e sku\u0161njava, da se skupaj s tremi junaki odpravim prav na vrh Svete gore (pribli\u017eno tako, kot na \u0160marno goro), a sem hitro opustil to misel in si raje na toplem soncu, v dru\u017ebi, ob neskon\u010dnih analizah, privo\u0161\u010dil zaslu\u017een pir.<\/p>\n\n\n\n

Moja teka\u0161ka samopodoba je za nekaj \u010dasa re\u0161ena.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Za uvod Od nekdaj sem bil bolj gob\u010dne narave, zato me je moj jezik \u017ee ve\u010dkrat tepel. Pisanje tega dnevnika je samo \u0161e en primer, ko bi bilo bolje, da bi dr\u017eal svoj kljun zaprt, ne pa da sem \u010divkal o tem, kako bi bilo dobro, da bi na spletni strani objavljali nekak\u0161en dnevnik na\u0161ih […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-727","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/727","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=727"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/727\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":728,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/727\/revisions\/728"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=727"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=727"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=727"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}