{"id":715,"date":"2024-01-23T21:55:23","date_gmt":"2024-01-23T20:55:23","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=715"},"modified":"2024-01-23T21:55:24","modified_gmt":"2024-01-23T20:55:24","slug":"9-teden-marinka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=715","title":{"rendered":"9.teden: Marinka"},"content":{"rendered":"\n

Ponedeljek, 25. februarja<\/strong>
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n

Dragi bralci, bralke, tekalci in tekalke! Zadnji teden mojega dnevnika je pred vami. Kar hitro minevajo tile februarski dnevi, \u010deprav so vsak dan dalj\u0161i. Te\u010dejo mimo, kot da \u017eelijo \u010dimprej nadoknaditi zimo, temo in mraz. Ne samo na Varjini gredici, tudi na na\u0161em vrtu je sonce podrezalo tulipane in narcise, naj \u017ee vstanejo, zaspaneti! Z ro\u017enatimi brsti pa so se okitile \u0161tiri vrtnice, lani kupljene na internetu in po pravi kalvariji zaradi \u0161epave paketne dostave pripeljane iz severne Nem\u010dije.<\/p>\n\n\n\n

Komaj \u010dakam, da me pozdravijo s svojimi bogatimi, di\u0161e\u010dimi cvetovi. In opravi\u010dijo svoja kun\u0161tna imena: Abraham Darby, Souvenir de la Malmaison, The Prince in Jayne Austin. Vendar bo preteklo \u0161e nekaj mesecev, preden bo vrt spet pridobil pravlji\u010dno podobo. Takrat mi je vedno pomalem \u017eal, da sem bolj poredko doma \u010dez dan, ko vrt ponosno kipi v soncu. Ja, slu\u017eba! A ne bi bilo fino, \u010de bi lahko v toplih dneh opravila ve\u010dino svojih projektov na vrtu? In vmes, ko bi iskala navdih za naslednjo veleumno trditev ali prepri\u010dljivo idejo, sko\u010dila za pet minut do gredice, se nadihala vrtnic, osmukala kak\u0161en porumenel list s klematisa ali funkije re\u0161ila vsiljivih pol\u017ekov?<\/p>\n\n\n\n

  <\/p>\n\n\n\n

Vrt v razli\u010dnih letnih \u010dasih.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ja, to so samo sanje, meni pa do upokojitve manjka \u0161e ohoho let. Prej bo zmanjkalo mojih. Zato posku\u0161am \u2013 poudarek na posku\u0161am \u2013 pre\u017eiveti med vikendom \u010dimve\u010d prostih trenutkov zunaj, na vrtu. Ponavadi ne na garnituri Made by Ikea, ki je bolj za okras in obiske, pa\u010d pa na kolenih. Pa ne tako kot Sa\u0161ka Lendero. Ljubim brkljanje po zemlji. Brez rokavic, da jo \u0161e bolj \u010dutim in da moje roke postanejo eno s prstjo, kamen\u010dki in rastlinjem. In zakaj tale hortikulturni uvod v skorajda obi\u010dajen ponedeljkov dan? Ker je zunaj DEFINITIVNO \u010dutiti vonj po pomladi, ker piha ju\u017eni veter in mr\u0161i lase, misli in razpolo\u017eenja! Yeah, pomlad prihaja! Spet bomo navihani, spet polni zaleta!<\/p>\n\n\n\n

\u0160e ponedeljkov kolegij je izjemno optimisti\u010den. Predstavimo zadol\u017eitve tega tedna, da bi celotna ekipa najbolj smotrno razporedila svoje mo\u010di po projektih. Jutri gremo do naro\u010dnika z zgodbo o antidepresivih, nato pa se lotim \u0161e lojalnostnega programa in zatem prenove celostne grafi\u010dne podobe. V tem tednu mi res ne bo dolg\u010das! Delo si zabelim z zadnjo plo\u0161\u010do skupine Placebo Meds, ki mi jo na server nalo\u017ei drugi Andrej od treh Andrejev v agenciji, Andrej B., vedno na teko\u010dem z najnovej\u0161o glasbeno produkcijo. Ob pol dvanajstih dobim krila, si poravnam \u010drno oblekico in se koketno z na\u0161pi\u010denimi petami nalo\u017eim v svojega pi\u017eoj\u010dka, ki je v tem mesecu dopolnil 80.000 kilometrov. In jo poredno uberem na razgovor, ki se je zaklju\u010dil \u017ee lani, zdaj pa so se spet spomnili name. Zadeva je tak\u0161na kot v nadaljevanki Velo misto, ki je nas, po\u0161tene Jugoslovane, spravljala pred male ekrane: \u00bbIma puno lipih stvari, al jih nesmim ri\u010d!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Kljub mamljivi ponudbi se vrnem me\u0161anih ob\u010dutkov \u2013 ho\u010dem, da me ho\u010dejo, ljubijo, brezpogojno. Da je to videti v o\u010deh, da je \u010dutiti v zraku ustvarjalno energijo in da so misli usmerjene v velike stvari, ki bodo \u0161ele nastale. Tudi z mojo pomo\u010djo. Ker se cenim. Ker znam. Ker ho\u010dem. To potrebujem, zdaj to vem. Zato z veselim korakom zakora\u010dim \u0161e v cono B, kjer vidim in sli\u0161im to, kar si \u017eelim. Tako majhna pika, pa tako velika razlika. Naj izbiram s \u010dustvi ali po pameti? Ker \u010de bi izbirala po pameti, bi itak morala v javno upravo, se opro\u0161\u010dam doti\u010dnim prisotnim. Potem bi imela ob\u010dutek varnosti, pa smuk v mesto, pa prej domov. Ali pa na trening.
Domov pridem \u0161ele ob pol sedmih. Zakurim v kaminu, nasekljam zrezek ma\u010dkici Lizi, sebi pa privo\u0161\u010dim dve tanki rezini kruha z lahkim sirovim namazom, pa \u0161e to bolj po luteransko namazani. Ogledam si oddajo o Janezu Drnov\u0161ku, od katere me odtrgajo telefonski klici. Vsakega se razveselim. Sli\u0161im se z Borisom, ki \u0161e vedno dela. Anji po\u0161ljem prismuknjen sms, da \u017ee nekaj dni poslu\u0161am Placebo, ki mi slu\u017ei kot zvo\u010dna kulisa tudi pri pisanju dnevnika. Mislim, da sem na\u0161la novo glasbo za ipod, ki ga od lani poslu\u0161am na tekmovanjih v polmaratonu. Konkurenca, pripravite se! Dolazi rambo \u017eena, koja slu\u0161a Soulmates Never Die.<\/p>\n\n\n\n

Torek, 26. Februarja<\/strong>
TEK: intervalci po 4 minute v klanec, 6 ponovitev po 0,7 km, vsaki\u010d 50 m vi\u0161inske razlike, teka skupaj za 11,9 km, 1.09.54, 172\/187 (opa!)<\/em><\/p>\n\n\n\n

Takoj po zajtrku me pokli\u010de Pia, moja biv\u0161a direktorica. Ker je na poti v slu\u017ebo, se na hitro pogovoriva o tem in onem. Po\u0161teno si poveva kako in kaj. In tako naprej in tako nazaj. Pia obvlada, zato ji verjamem, in \u010de le nisem preve\u010d trmasta, sprejmem njene nasvete. Tudi zdaj mi bo kak\u0161en pri\u0161el prav. Takoj zatem \u017ee odletim svoji usodi naproti. Pet minut za prevzem papirjev se raztegne na uro. \u010ce bi tako razumeli \u010das predviden za treninge, bi bili pretrenirani ali pa evropski prvaki med veterani! Papirje shranim v avtu; bo \u017ee zve\u010der \u010das, da jih preletim, preberem, pre\u017eve\u010dim in trikrat obrnem po\u010dez preden odgovorim. Zdaj ni \u010das za to, predstavitev projekta antidepresivi so prioriteta dneva.<\/p>\n\n\n\n

Vera je \u017ee pripravila prezentacijo. Poskrbeti moram samo za nekaj lepotnih popravkov in za vnos pripravljene kreative, zapis na CD in izpis prezentacije. Ko tako sedim pri na\u0161i Tini in gledam printe, se pomirjena, ker je vse tako prepri\u010dljivo, po briefu, zapomljivo in sploh super duper, spro\u0161\u010deno naslonim in za\u010dnem opazovati njeno mizo, polno kot bo\u017ei\u010dna jelka. Tako kot vedno, ko kon\u010duje projekte. Tedaj opazim, kaj se skriva v zape\u010dateni steklenici, darilu iz Vietnama, ki se sredi mize dviga kot Sarumanov stolp v Gospodarju prstanov. V steklenici plava moj primarni strah. Mala kobra, obkro\u017eena z ducatom plavajo\u010dih tolstih \u0161korpijonov. Planem kot ranjena zverina. Vsi ostali pa v smeh. No, pa so odkrili mojo Ahilovo tetivo. Lu\u0161tna stvar, te ka\u010de. Grem recimo v Paklenico plezat smer Flex & Rex, za katero so mi povedali, da v njej domuje modras. Upajo\u010d seveda, da je postal izbeglica zaradi pove\u010danega obiska plezalcev. Pa priplezam gor v \u0161tant pri drevesu in tam se \u017ee trese soplezalka Neja, ki se je skoraj z roko dotaknila polmetrskega modraska, zvitega v klob\u010di\u010d. Pomislim, mali modras, kje sta pa mama in ati? Ker, \u010deprav smo na katoli\u0161kem Hrva\u0161kem, brezmade\u017eno spo\u010detje najbr\u017e ni bilo v igri. In ve se, kjer je en otrok, jih je najbr\u017e \u0161e ve\u010d. Ka\u010dje dru\u017eine so \u0161tevil\u010dno mo\u010dne, sploh v Dalmaciji. Videti bi morali to brzino, kako sva z o Nejo pograbili vrv in cvile\u010di odsolirali do bolj varnega mesta. Prijemali pa samo oprimke minimal\u010dke, ker v luknje, \u0161alce, zajede in podobno udobne dupline nisva upali pomoliti niti prstka. Zdaj pa to \u2013 ka\u010de se plazijo celo v slu\u017ebi.<\/p>\n\n\n\n

Ko se neham tresti, se mi pamet vrne v blond bu\u010do z vidnim temnim narastkom in takrat opazim, da smo pomotoma uporabili star logotip. Uredimo \u0161e to ‘malenkost’. Z Vero odhitiva na predstavitev, kjer nama nagaja projektor, tako da zadevo prika\u017eeva na ekranu ra\u010dunalnika in na kapa plo\u0161\u010dah. Zadovoljni so z likovno re\u0161itvijo (aha!), vseeno pa nas \u010daka \u0161e delo na sloganu. Vrneva se v agencijo, kjer uzrem sporo\u010dilo za sestanek z na\u0161imi novimi naro\u010dniki za celostno grafi\u010dno podobo. In dopis, kaj vse bo treba spremeniti v logotipu. Mislim, da bo ven pri\u0161lo nekaj povsem drugega, kot smo predlagali. A to ne moti velikih duhov. Here we are to please, du\u0161e prodane ogla\u0161evalske. Na mobiju pa me razveseli sporo\u010dilo iz cone B, da je koncept, pri katerem sem nekaj malega sodelovala, bil odli\u010dno sprejet.<\/p>\n\n\n\n

Ob pol petih se od\u0161templjam. Madonca, 11 ur minusa. Prvi\u010d po dolgem \u010dasu z minusom! Ja, zdravnik, pa zgodnji treningi, pa kosila \u010dez cesto, pa skoki sem in tja. No, bo pa \u0161el kak\u0161en dan dopusta za pokritje deficita. Tudi danes skoknem po Ireno. Sledi znana zabavna scena za voznike na Samovi in Drenikovi: voznica z odpeto bluzo in zraven nje mladenka z uhan\u010dkom v nosku, ki se sla\u010di. Na trening skoraj ne zamudiva, se na hitro ogrejeva, spet sle\u010deva, ker je res toplo, poslu\u0161no narediva raztezne vaje in abecedo teka. In sli\u0161iva zame neprijetno novico \u2013 6 ponovitev teka v klanec pri skakalnicah Mostec, brez premora. Ja, ni me bilo prej\u0161nji teden, tako da je to kar dober zalogaj za gospo v srednjih letih. \u010ceprav so me dolo\u010dili k Jeleni in drugim puncam, se prislinim Kaji, Iztoku in Katji. Dobro nam gre, sploh Iztoku, ki vedno pobezlja dale\u010d naprej. Presenetljivo dobro se dr\u017eim Kaje, enkrat jo celo prehitim, o, moj ponos! Polar pa na vrhu po 4 minutah teka me\u017eika \u010dudno visoke \u0161tevilke: 186, 187. Zato zadnjo ponovitev zavestno od\u0161pekuliram. Priznam, Igor, vdala sem se! Kon\u010dala sem tri metre prej namesto naprej. Vsi pa smo sre\u010dni, zadovoljni. Tak\u0161ni mukotrpni treningi so najlep\u0161a stvar dneva. Potem ko se kon\u010dajo.<\/p>\n\n\n\n

Doma si dam kuhat mle\u010dni ri\u017e, za vsak slu\u010daj na najni\u017eji temperaturi. Smo ga \u017ee s \u0161pohtlom lo\u010devali od dna posode. Medtem si v banjo nato\u010dim vro\u010do vodo in se u\u017eiva\u0161ko potopim vanjo. Sledi ritual: branje \u010dasopisov, po mo\u017enosti Sobotne priloge in Dnevnikovega Objektiva. Z njima se zamotim za skoraj ves teden. Danes je na vrsti prevod intervjuja iz Spiegla http:\/\/www.spiegel.de\/international\/world\/0,1518,536608,00.html<\/a> z japonskim pisateljem Haruki Murakamijem, ki je svojo drugo ljubezen \u2013 tek \u2013 opisal v novi knjigi esejev What I Talk About When I Talk About Running. Te\u010di je za\u010del pri 33 letih, \u010detrt stoletja nazaj, ko je nehal vle\u010di hudi\u010deve pal\u010dke. Vsak dan pi\u0161e po \u0161tiri ure, nato prete\u010de \u0161e deset kilometrov. Dobro natreniran in kljub 59-im letom se vsako leto udele\u017ei po enega maratona (PB: 3.27, New York, 1991), polmaratona in desetke. Kaj ga je tek nau\u010dil? \u00bbGotovosti, da bom dosegel cilj. Nau\u010dil sem se zaupati svojim sposobnostim. Nau\u010dil sem se, koliko lahko zahtevam od sebe.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u0160e lep\u0161a misel, ki se lepo navezuje na dana\u0161nji trening, pa je: \u00bbPri teku na dolge proge ne gre za to, da druge premaga\u0161, edini nasprotnik si ti sam. Izbojuje\u0161 notranji konflikt. Vpra\u0161a\u0161 se, ali si bolj\u0161i kot zadnji\u010d. Bistvo teka je, da se vedno znova iz\u010drpa\u0161 do zadnjih meja.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Koliko izmed nas \u010duti podobno? Naj dvigne roko tisti, ki u\u017eiva v tekih v klanec! Ah, po takem treningu bom lahko u\u017eivala samo \u0161e ob gledanju Dr. Housa in simultanem likanju. In v branju ponudb. In mogo\u010de celo v o\u0161vrku knjige Bogati o\u010dka, revni o\u010dka. \u0160e malo, Marinka, stisni do konca! Kako bolj lu\u0161tno bi bilo, \u010de bi nam Tone prevedel tole Murakamijevo knjigo o teku.<\/p>\n\n\n\n

Pozno zve\u010der pokli\u010dem Anjo na ladjo. Jutri \u017ee odrinejo proti Madeiri. Poro\u010da mi o dogodkih, jaz pa njej. Zate\u017ei mi, ko ji priznam, da sem objavila njeno fotko. \u010ce se mi pa zdi tako kulska. \u0160e dobro, da tako hitro te\u010dem, \u010de me bo lovila po stanovanju. In da znam plezati. Na\u0161e omare so visoke, juhej!<\/p>\n\n\n\n

Sreda, 27. Februarja<\/strong>
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n

En tak miren dan, za prve spomladanske modne izzive. V slu\u017ebico odletim v dekli\u0161ko roza sraj\u010dki oble\u010deno pod maj\u010dko s kratkimi rokavi. Zame zelo drzno. Kapri hla\u010de in lahek pla\u0161\u010dek zaokro\u017eita stilsko dojemanje pomladi. Zunaj \u0161e vedno piha, zato ne pozabim na \u0161al. V re\u017eo CD playerja v avtu potisnem plo\u0161\u010do Sleeping With Ghosts. Trije komadi, nekaj semaforjev levo, nekaj semaforjev desno, in \u017ee sem v agenciji.<\/p>\n\n\n\n

Potrdili so nam \u0161e en projekt s podro\u010dja vrhunske komunikacijske tehnologije, pa se poleg antidepresivov in logotipov pozabavam \u0161e s tem. Tudi sama se po\u010dutim vrhunsko, \u010deprav si mogo\u010de kolegi mislijo svoje, ko s slu\u0161alkami in ipodom kimam med tipkanjem dopisov v Pariz in na Japonsko, tokrat za \u010detrtega naro\u010dnika. Opoldan namesto na su\u0161i smuknem s kolegi in kolegicami v menzo \u010dez cesto. Na hrano pazim toliko, kolikor lahko. V\u010dasih pa preprosto nimam izbire. Tudi danes je tako; zrezek, kruhova rezina, ko\u0161\u010dek loparnice je \u0161e najbolj\u0161a ponudba. Za solato \u017ee nimam \u010dasa. Sploh \u010de se vmes \u0161e pogovarja\u0161. Kosilo skoraj nikoli ne traja samo pol ure, odtod tudi obvezne zamude. Na poti se \u0161e skoraj vedno ustavimo pri ograji, kjer nas navdu\u0161eno pozdravi mladi beagl\u010dek. Glavico potisne \u010dez re\u017eo, da ga lahko bo\u017eamo. Z repkom pa maha tako sunkovito, da ga kar zana\u0161a, lubija od Marine, Vere, pa \u0161e vseh ostalih punc v agenciji. Danes pa smo pri\u010da \u0161e bolj nenavadnemu prizoru. Po plo\u010dniku jo proti nam ubira \u010disto pravi je\u017e. Je\u017eek teka, teka in si i\u0161\u010de pot na varno. Ker mu to zaradi neprekinjene betonske ograje ne uspe, ga ne\u017eno potisnem (joj, bodice so res sme\u0161en izum narave!) do vhodnih vrat in nato \u010dez luknjo \u010dez. Je\u017e jo maha proti gredici. De\u017eevniki, pozor, prihaja sestradan predator!<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Je\u017eek se \u017ee pripravlja na novo teka\u0161ko sezono. \u0160e prej pa si bo privo\u0161\u010dil beljakovinski obrok.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Po peti se odpeljem k zdravniku na enoinpolurno seanso za izbolj\u0161anje moje krvne slike. \u0160e predem pridem na vrsto, me pokli\u010de Pia in poro\u010da kaj dogaja, jaz pa njej. Kako majhen je svet! \u017de od \u0161tudija se pozna z na\u0161o Kajo in po novem tudi s Katjo. Klepeta mora biti konec, ko me prijazna sestra Anica pospremi do sobice, mi posodi revijo O osebnosti in potem le\u017eim, poslu\u0161am muzko prek slu\u0161alk, berem o talasofobiji, medtem pa mimo priteka in odteka obi\u010dajno ambulantno \u017eivljenje, ljudje, osebnosti, realnost. Hajdi me vsake toliko \u010dasa pride pogledat. Hvala ti, Robert, res si car! Hvala ti, Kal\u010dek, da si me spoznal z njim.<\/p>\n\n\n\n

Potem pa kot je\u017eek ste\u010dem domov. Boris kmalu odhiti k zobozdravniku, zato v miru opi\u0161em predpredzadnji dan v vlogi blogerke, delavke, pacientke, teka\u010dice, plezalke, matere, \u017eene, prijateljice, \u010dloveka. Ne vem, kdaj in kako mi bo uspelo sko\u010diti do Alpine pogledat teka\u0161ke \u010devlje. Pa tako si jih \u017eelim! Ja, bo treba Mojco prositi \u0161e za dan odloga. Dan je preprosto prekratek za vse. Ne samo zame, tudi za tiste, ki ne pi\u0161ejo dnevnika.<\/p>\n\n\n\n

\u010cetrtek, 28. Februarja<\/strong>
TEK: intervalci po znanih krogih na PST, 6 km + 2x 4,1 km, 32.01\/ 20.01\/ 20.24, tempo 5.15\/ 4.52\/ 4.58, povpre\u010dni utrip 166\/ 176 \/ 177, maksimalni 170\/ 181\/ 183<\/em><\/p>\n\n\n\n

Dopoldne se mi ni ni\u010d pametnega zgodilo, kar bi pritegnilo va\u0161o pozornost. \u0160e mojo ni, zato sem se kar svaljkala po firmi in \u010dakala na pol peto. O svojih notranjih viharjih tudi nima ve\u010d smisla razpredati. Sem v tisti fazi kot na biatlonskih tekmah: na vso mo\u010d sem tekla, zdaj pa se pribli\u017eujem trenutku, ko bo treba zadeti v tar\u010do. Naj se ustavim, popolnoma umirim, ali pa streljam pri utripu nad 170? Mislim, da je prav Simon v Planici govoril o tem, da biatlonci bolje zadenejo, \u010de se odlo\u010dijo za strel pri relativno visokem utripu. Predolg premislek baje zatrese roke. Nebiatloncem pa noge.<\/p>\n\n\n\n

Letargijo prekine Anja. Revica se \u017ee dolgo\u010dasi, komaj \u010daka prihoda domov, pa \u0161e naspati si \u017eeli. Baje jo moti smr\u010danje. Zveni znano, kajne? H\u010di ne pade dale\u010d od matere, sestra pa ne od brata. Do takrat pa bom kraljica njene prostorne sobe. Pa ra\u010dunalnika z zvo\u010dniki za poslu\u0161anje glasbe med pisanjem bloga, ma\u010dkice, ki zdaj vsak ve\u010der spi pri meni. Anjo vse to dobi nazaj, ko se vrne in nam razkrije dogodiv\u0161\u010dine s poti, tudi tiste bolj glasne. Jaz pa njej svoje izku\u0161nje z enomese\u010dnim pisanjem dnevnika, ki pobere kar veliko \u010dasa. Niti enkrat nisem recimo \u0161la plezat v dvorano. \u0160e za obiske si komaj odtrgam \u010das, kino je pa \u017ee znanstvena fantastika.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e dobro, da grem lahko na trening. \u010ceprav danes ne bi smela. Po vsaki infuziji \u017eeleza je namre\u010d potreben po\u010ditek, da se vsi tisti spro\u017eeni prosti radikali zaradi agresivnega \u017eeleza ujamejo na limanice E vitamina in \u010dim manj po\u0161kodujejo mi\u0161ice (no, to je moja lai\u010dna razlaga, ampak je nekaj na tem, ker dobim te\u017eke noge po terapiji). Vseeno pridem in s strahom pobaram Igorja, kak\u0161en menu nam ponuja. Ja, hudo bo. Ve\u010d kot 14 kilometrov, od tega 8 v tekmovalni hitrosti. Ker je zame zdaj tempo 5.00 \u017ee tekmovalna hitrost, 4.45 – jesenski domet v Palmanovi – pa \u017ee Star Wars. Ko \u0161tartamo, se naenkrat znajdem v vodilni skupini. Ker se mi utrip ne dvigne nad 165, me Igor \u0161e tolerira v dru\u017ebi bolj\u0161ih (Helene, Bobija, Andreja, Iztoka, sebe), vendar mi zabi\u010da, da moram naslednji hitri krog prete\u010di v \u010dasu 5.00 in ne hitreje, sicer mi bo zavil vrat. Ker se tako ‘ustra\u0161im’ njegovih rok v \u0161ume\u010di trenerki, planem v naslednji krog kot preganjana \u017eival in do Ceste na Brdo celo vodim. Nato pa v skrbi za moj vrat prepustim vodstvo bolj\u0161i skupini, sama pa ji sledim na varni razdalji. Vseeno sem prehitra. V drugem krogu pa ni ve\u010d nikogar, da bi ga lovila. Potem pa se v mraku na kolesarski ob Ve\u010dni poti spomnem \u0161e na svoj v\u010deraj\u0161nji \u017eelezni repertoar in potem kar pozabim na tempo 4.45. Ker je itak brez veze, da se prekurim na treningu, \u010de sploh ne bi smela biti na treningu. Na cilj prite\u010dem \u0161e vedno pod tempom 5.00. Vpra\u0161anje je, \u010de me bo Se\u017eana letos sploh videla na Malem kra\u0161kem maratonu, zdaj ko se bo tekma odvijala za velikono\u010dne praznike. To je namre\u010d \u010das, ko vsako leto odrinemo v Paklenico. In \u010de bo vreme, tudi letos ne bo izjeme. Na to temo pade med tekom kar veliko pripomb na\u0161ega Tovari\u0161a, pa tudi drugi se opogumijo s komentarji. \u010ce\u0161, ali hodim te\u010d samo zaradi priprav na plezanje? Kar ni res! Te\u010dem, ker mi je ful lepo, \u010deprav v\u010dasih te\u017eko, plezam pa, ker u\u017eivam, tudi \u010de je te\u017eko. Ste opazili to distinkcijo? Pri obeh \u0161portih se pa po\u010dutim kot \u017evau, kadar mi res dobro gre. In kje bolj trpim? Na tekih v klanec vedno, pri plezanju redkokdaj. \u010ceprav me pri prostem plezanju te\u017ekih smeri v\u010dasih postane strah, da se mi noga trese kot pri Parkinsonovi bolezni (temu pojavu se re\u010de singerica). Potem pa jo potresem, abstrahiram vse zunanje okoli\u0161\u010dine in grem naprej. Ni me strah padcev, to smo \u017ee dali skozi na te\u010daju. Izku\u0161nja kot toliko drugih. Splaknit, spljunit. Bolj me je strah napak, neuspeha tik pred ciljem, potem ko je te\u017eji del \u017ee mimo. Kar ima gotovo kaj opraviti z notranjimi strahovi. Do popolne spro\u0161\u010denosti bo \u0161e kar dolga pot, ampak \u017ee vedenje o tem mi je v veliko pomo\u010d. Lani sem recimo zlezla smer Encijan v Kote\u010dniku, ocenjeno s 6c, skupaj z na\u0161o biv\u0161o (upam, da se \u0161e kaj oglasi pri nas) sotrenerko Polono. Bo\u017eansko lepa plata z minimal\u010dki, visoka kar 35 metrov. V najte\u017ejem delu se nisem pustila zmesti lastni psihi in z lahkoto premagala res te\u017eko mesto, \u010deprav je smer bolj pisana na ko\u017eo dolginom.<\/p>\n\n\n\n

Pri teku me ni ni\u010desar strah, ker je veliko bolj bazi\u010den \u0161port. Ne tekmovanjih se vedno lahko zgodi ruleta, in to treba vzeti v zakup. \u010ce kdaj te\u010dem pod pri\u010dakovanji, mi zato sponzorji \u0161e ne bodo prekinili pogodbe, javnost pa me ne bo blatila v \u010dasopisih z naslovi \u00bbKaj se dogaja z \u0160im\u010devo? Je kriv slab trening? Pomanjkanje \u017eeleza?\u00ab Ne, ni\u010d od tega, saj smo rekreativci in to po\u010dnemo samo zase.<\/p>\n\n\n\n

Pomalem si tudi tako uresni\u010dujemo svoje \u017eelje, ki bi jih morali \u017ee zdavnaj. Drugi pa si jih druga\u010de, in prav je tako. Mednje spadata tudi Varja in Mateja, ki se oglasita po treningu na obisku in prigrizku. Kasneje se nam pridru\u017ei \u0161e Toma\u017e, o\u010ditno zagrizen navija\u010d HK Olimpija. Sestradani planemo po sirih, mocareli, pr\u0161utu, paradi\u017eniku. Kruha je bolj malo, ker mi ga uspe po nerodnosti stresti na tla. Toma\u017e ima tako na nogah namesto copat kruhove rezine. Pa za to ni krivo popito vino. Za zdravje namre\u010d skrnem kozarec Lisjakovega terana iz zadnje steklenice, kupljene in lepo skrite v povedku \u0161e od ogleda njegove vinske kleti po tekmi v Palmanovi. Moji dami se vzdr\u017eita alkohola, zato pa imata toliko zanimivega povedati o razliki med ameri\u0161ko in avstralsko kulturo, \u017eivljenju, zgodovini. Mateja briljira v slikovitem, \u010deprav trpkem opisu ameri\u0161kega juga, kamor je \u0161la lani \u0161tudirat. In poleg tega, da je spoznavala psiholo\u0161ke vzgibe \u010dloveka, spoznala prave vzgibe ameri\u0161ke dru\u017ebe. V\u010dasih se jih je treba bati, zmoliti kak\u0161en o\u010dena\u0161 zaradi njih in pred njimi, tako kot Laibachi v priredbi ameri\u0161ke himne:<\/p>\n\n\n\n

Praise the Lord
and Praise the Holy Spirit
to save us from your
Freedom, Justice, Peace
Accordance and Illusion
from Arrogance and Pride
from Violence and Confusion.<\/p>\n\n\n\n

Petek, 29.februarja<\/strong>
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zadnji dan! In prav ni\u010d pretresljivega se ne dogaja! \u0160e jutranji sestanek z naro\u010dniki v mestu velikih nakupov mine v konstruktivnem, prijetnem vzdu\u0161ju. Po njem se prile\u017ee kava v bli\u017enjem lokalu. Ker sem \u017ee v tolik\u0161ni zamudi ur, pa \u0161e \u0161ef je z nami, ne utegnem sko\u010diti v halo A, kjer se nahaja Alpinina trgovina s teka\u0161kimi \u010devlji. Ta pride na vrsto jutri zjutraj (Mojca, upam, da ne bo prepozno). Ko sem \u017ee ravno tam, se zapodim v Big Bang po zgo\u0161\u010denko Placebo Meds. Bo odli\u010dno darilo za rojstni dan, pa \u0161e kopijo za v avto si lahko naredim. He, he, he. Na vhodu se skoraj zaletim v Djurota. Ah, ti umetniki, kar zavidam jim, da si \u010das re\u017eirajo po svoje.<\/p>\n\n\n\n

No, saj tudi meni ne gre slabo. Ta petek ni eden tistih, ko bi kdo kaj preve\u010d zahteval od mene. Pa\u010d pridejo tudi tak\u0161ni dnevi, ko zavlada zati\u0161je in takrat si ogledam kak\u0161ne prezentacije na netu, med njimi z zadnjih marketin\u0161kih fokusov. Vmes pi\u0161em \u0161e mojima soteka\u010dema iz trojke VRNITEV ODPISANIH, za vsak slu\u010daj pa se \u0161e prijavim na Mali kra\u0161ki maraton. Ko se poslovim ob petih, je zunaj \u0161e dan. Na slu\u017ebenem dvori\u0161\u010du se zapletem v pogovor z Matja\u017eem. ‘Mesto zlo\u010dina’ zapu\u0161\u010dava hkrati z gradbenimi delavci, ki z Mercatorjevimi vre\u010dkami naphanimi s prepotenimi delovnimi pajaci odhajajo v samske domove, tisti bli\u017eje domovini, pa mogo\u010de celo domov, k dru\u017einam. Ja, vsi gremo domov. Petek \u017ee dolgo ni ve\u010d dan za metek. Je dan, ko posku\u0161am pogledati na teden za sabo – brez slabe vesti. \u010ce tega nisi sposoben, potem ne more\u0161 storiti podobno tudi z mesecem, ki je minil. \u0160e manj pa z \u017eivljenjem.<\/p>\n\n\n\n

Ja, res ni prostora za starce, ki z za\u010dudenjem zrejo na svet in ga primerjajo s preteklostjo. Z Borisom si greva zve\u010der prav ta film ogledat v Kolosej. Sva tudi \u017ee midva tak\u0161na starca? Iz perspektive mladih prav gotovo. Vseeno lahko re\u010dem, da verjamem v nove izzive, poslovne in osebne in v prihodnost. Prihodnost mi je prakti\u010dno podarjena, tako kot dodatni dan v leto\u0161njem koledarju. Kako ga izkoristim, to je pa \u017ee povsem druga zgodba. In to zgodbo bom pisala naprej, \u010deprav ne v tem dnevniku, na o\u010deh javnosti. Mogo\u010de se nadaljuje \u017ee jutri. In \u010detudi se ne kon\u010da po pri\u010dakovanjih, bo to \u0161e eno zanimivo poglavje moje Velike zgodbe. Pisanje zgod in prigod, predvsem pa bolj \u0161portnih poglavij prepu\u0161\u010dam svojemu nasledniku. Sama pa bom potem, ko sem iz svoje glave dala na ekran pred sabo vse, kar sem utegnila v poznih no\u010dnih urah, kon\u010dno od\u0161la do frizerja. In spet bom blond.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Tako sem se po\u010dutila leta 2003, ko sem se odlo\u010dila za naslednji korak. Mislite, da se \u010dlovek lahko bistveno spremeni? (Foto Rajko Bizjak)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ponedeljek, 25. februarjaPROST DAN Dragi bralci, bralke, tekalci in tekalke! Zadnji teden mojega dnevnika je pred vami. Kar hitro minevajo tile februarski dnevi, \u010deprav so vsak dan dalj\u0161i. Te\u010dejo mimo, kot da \u017eelijo \u010dimprej nadoknaditi zimo, temo in mraz. Ne samo na Varjini gredici, tudi na na\u0161em vrtu je sonce podrezalo tulipane in narcise, naj […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-715","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/715","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=715"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/715\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":716,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/715\/revisions\/716"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=715"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=715"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=715"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}