{"id":713,"date":"2024-01-23T21:53:47","date_gmt":"2024-01-23T20:53:47","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=713"},"modified":"2024-01-23T21:53:48","modified_gmt":"2024-01-23T20:53:48","slug":"8-teden-marinka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=713","title":{"rendered":"8.teden: Marinka"},"content":{"rendered":"\n

Ponedeljek, 18. februarja<\/strong>
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n

Po\u010dutje? Ni\u010d kaj prida. Kiham, smrkam, zebe me. Vro\u010dine za\u010duda nimam, sem pa \u0161voh. Kako prero\u0161ko, da sem za jutri naro\u010dena k Hajdiju. Bom lahko vsaj pojamrala, tako kot njegovi pacienti, ki jih je podedoval od prej\u0161njega zdravnika splo\u0161ne medicine na Rakovniku. Moj zdravnik (pa \u0161e Tonetov in Vandin) bo najbr\u017e poln vtisov s \u0160vedske, kjer je spremljal biatlonce.<\/p>\n\n\n\n

\u0160koda, da so obiski pri njem tako kratki, sicer bi lahko izvedela toliko novega o tem in onem, o \u0161portu, o medicini. In mogo\u010de tudi kaj o njegovih treningih za duatlon pri na\u0161em Igorju, \u0161e pred leti. Kaj ve\u010d o tem, ko pride \u010das. Minute so mi namre\u010d preskromno odmerjene, pa tudi fokus obiska pri zdravniku je obi\u010dajno nekje drugje. A o tem kaj ve\u010d jutri.<\/p>\n\n\n\n

Pozornost dana\u0161njega dne je usmerjena v pakiranje. Pakiranje prezentacije prenove celostne grafi\u010dne podobe, nato pakiranje fasciklov v nove omare v slu\u017ebi, zve\u010der pa \u0161e pakiranje stvari na\u0161e otrokinje, ki se v sredo zjutraj odpravlja na kri\u017earjenje s svakinjo in njenim mo\u017eem. Najhitreje spokam prezentacijo. Naredim template, poskrbim za logi\u010dni redosled vseh slajdov, nato pa copy-paste vseh predstavitev znaka in aplikacij, ki jih je pripravil na\u0161 Andrej. Z njim mi je lep\u0161e delati kot pred pol leta. Moj odnos do njega se je otoplil, ko se je tudi sam spremenil. Ta sprememba je sovpadala s tisto hudo boleznijo, o kateri se nekdaj ni govorilo. On pa je namesto molka stopil na sredo na\u0161e velike pisarne in vsem obelodanil, kje, kaj in zakaj. In zdaj je znova z nami, lasje pa so mu tudi \u017ee zrasli, na\u0161emu pogumemu Andreju, ki je kot ekstremen gorski kolesar navajen pogledati smrti v o\u010di in zaviti pravo\u010dasno v levo.<\/p>\n\n\n\n

Na hitro pospravim tudi vse fascikle in zdaj, ko je miza lepo prazna, je Dunja najbr\u017e ne bi spoznala. Tudi pisarne ne. Od danes naprej mi nasproti sedi Matej, s katerim sodelujem na ve\u010d projektih, tako da bova preko mize re\u0161ila vse teko\u010de probleme. Najbolj pere\u010da te\u017eava dana\u0161njega dne pa ni bila povezana z na\u0161imi naro\u010dniki, pa\u010d pa z nakupi. \u017de pred prihodom v slu\u017ebo sem morala zaviti v Spar na Sloven\u010devo po kov\u010dke za na\u0161o Anjo. Prav zaradi tega sem pridno lepila zvezdice na karton\u010dek, da bo otrok imel nekaj \u0161trapacnega za na pot. In potem se gre mami silne \u0161porte razen \u0161opingiranja in zamudi zadnji rok za vnov\u010denje kupon\u010dkov! V nedeljo me je skoraj kap, ko sem videla, da je \u010das za to \u017ee mimo. In potem se zgodi \u010dude\u017e. V trgovini pobaram prodajalko, \u010de je cenej\u0161i nakup \u0161e mo\u017een. Mene in mojo denarnico odre\u0161i z novico, da so akcijo podalj\u0161ali do 24. februarja. \u00bbO, gospa, vi ste moj najbolj\u0161 prjatu,\u00ab ji re\u010dem in poba\u0161em culo in malho za na pot.<\/p>\n\n\n\n

Popoldne po slu\u017ebi sko\u010dim \u0161e do Matice na Miklo\u0161i\u010devi, kjer me znova pri\u010dakajo zaprta vrata. Pri njih nikoli ne vem, kdaj so pravzaprav na voljo strankam za podalj\u0161anje \u010dlanarine in zavarovanja. To pa nujno potrebujem zaradi \u017ee videnih podvigov, ki bodo mogo\u010de kdaj zahtevali tudi kak\u0161en helikopter. Trkam po vratih, notri sedi gospod, ki je \u017ee zaklju\u010dil. Ob 15.45. Ne vem, kaj bi, kar stojim tam in bentim. \u0160ele takrat opazim tri delavce, ki pri Triglavu prenavljajo poslovni prostor. So bolj prazni\u010dno razpolo\u017eeni, seveda saj proslavljajo osamosvojitev Kosova.<\/p>\n\n\n\n

Svetle\u010do nalepko za 2008 pa potrebujem \u0161e za kaj drugega kot za izlete v hribe. Da se tako mudi, je ‘kriva’ Mojca, ki me je prosila, \u010de ji lahko s svojo planinsko kartico omogo\u010dim cenej\u0161i nakup nahrbtnika za ne\u010dakinjo. Ker me pogosto pockrklja s \u010dim sladkim, ji ne morem odre\u010di usluge. In ker ni pla\u010dane \u010dlanarine, ni nahrbtnika, zato se besno vrnem v slu\u017ebo. Po sestanku z ekipo uredim po telefonu \u0161e zadevo z internetom. Imela sem prav! Skurjeni toaster je knokavtiral \u0161e modem. Pri Amisu mi svetujejo, naj ga za 20 minut izklopimo in zadeva bo delovala. In tako je tudi bilo. Spet smo priklopljeni, spet lahko komunciramo, spet beremo novice. Juhej, svet je zopet mlad!<\/p>\n\n\n\n

Anja se za\u010duda ne zmrduje nad kov\u010dkoma. Po mojem si ne upa, ker ve, da moram polikati \u0161e drugi in tretji del \u017eehte za na pot, pa tudi kak\u0161na \u017eepnina bo v igri. Zaradi likanja ostanem zve\u010der doma, medtem ko na tevej\u010dku vladajo poneumljalne nadaljevanke. Namesto da bi z Ireno \u0161la na predstavo Betontanc Dance or Die na glasbo dueta Silence. Ja, znova bodo zapele Razo\u010darane gospodinje in z njimi moj likalnik v roki, ko bo ven \u0161visnila para. Zgodi se \u0161e huj\u0161i scenarij. Razo\u010daranih gospodinj ni ve\u010d na sporedu, zato med likanjem spremljam oddajo Vro\u010di stol na temo gradbeni\u0161ke afere. Med poslu\u0161anjem voditeljevih vpra\u0161anj in odgovorov prisotnih se spomnim, da nekaterim kozmodisk ne more pomagati. Ker preprosto nimajo hrbtenice.<\/p>\n\n\n\n

Torek, 19. februar<\/strong>
PROST DAN NAMESTO TRENINGA<\/em><\/p>\n\n\n\n

Viroza z vnetjem \u017erela potrjena. STOP Zdravnik odsvetuje gibanje. STOP Prestra\u0161i me z mo\u017enimi zapleti sr\u010dne mi\u0161ice in mi\u0161ic. STOP Ubogam. ZA\u010cUDA<\/p>\n\n\n\n

Dr. Hajdinjak je model. S svojo prezenco in vihravimi gibi napolni prostor, v katerem se nahaja. Tudi tokrat me pri\u010daka v tradicionalni opravi: belih medicinskih hla\u010dah in kratki halji. Vendar z obveznimi nedohtarskimi ‘modnimi’ dodatki. Hajdi namre\u010d \u017ee na zunaj ka\u017ee, da ni samo zdravnik splo\u0161ne medicine, pa\u010d pa tudi \u0161portne. Pod belo odprto haljo opazim novo majico BIATHLON OSTERSUND (ha, najnovej\u0161i vojni plen!), na nogah pa d\u017eazno rumene, super lahke superge, s katerih si je pozabil sneti \u010dip s tekmovanja. Skratka \u2013 \u0161portnik od glave do pete. Kako naj torej ne verjamem njegovim svarilom, \u010de\u0161 da je treba tudi virozo pozdraviti s po\u010ditkom? Sicer prhnem, ko mi ho\u010de napisati bolni\u0161ko, saj je znano, da v ogla\u0161evanju, sploh v agencijah, na nogah pre\u017eivimo ne samo virozo, pa\u010d pa \u0161e kaj huj\u0161ega. Za razliko od dr\u017eavnih uradnikov, smrk…<\/p>\n\n\n\n

No, iz uradov nazaj v ordinacijo. Dr. Hajdinjak me je pred nekaj tedni poslal na testiranje absorbcije \u017eeleza. Ta huda teta v laboratoriju mi je odvzela prvo merico krvi, nato sem \u010dvaknila \u017eelezo, nakar sta sledila \u0161e dva pika. Prvi uro, drugi dve uri po zau\u017eitju \u017eeleza. Testi so pokazali, da je sama absorbcija v redu, ne pa tudi stanje feritina. \u010ceprav je bolj\u0161e kot lani, ko mi moja biv\u0161a zdravnica ni hotela pomagati: \u00bbSaj vendar pi\u0161e na izvidu, da je spodnja meja 13! Je \u017ee res, da je zgornja 150, ampak saj ste vendar za dve to\u010dki nad spodnjo mejo!\u00ab Dr. Hajdinjak se je odlo\u010dil priti skrivnosti mojega \u017eeleza do dna in zdaj ima v rokah poleg vseh ostalih izvidov \u0161e tega. Kar pomeni, da bo potrebno \u017eelezo ves \u010das dodajati, ker je poraba o\u010ditno ve\u010dja od lastne predelave. Ergo, ker nimam samozadostne \u017eelezarne, bodo moji obiski pri zdravniku tudi v bodo\u010de zagotovljeni. Baje \u017ee naslednji teden, ko bom viroza mimo. Bomo videli, ker me vse bolj grabi v grlu, \u017erelo pa je temu primerno vneto.<\/p>\n\n\n\n

Od zdravnika me ponese avto na Miklo\u0161i\u010devo, kjer kon\u010dno vpla\u010dam \u010dlanarino in si za povrh kupim \u0161e literaturo za izpit iz zimske tehnike gibanja v gorah. Beletovo knjigo Proti vrhovom bo treba kmalu premleti skupaj z Golnarjevo Alpinisti\u010dno \u0161olo, sicer bo joj! Kaj takega se mi obeta tudi v slu\u017ebi, \u010de ne bom pridna, zato se vestno po\u0161templjam ob 8.50 in takoj za\u010dnem kompilirati materiale za prezentacijo ob pol enajstih. Potencialni naro\u010dniki so videti zadovoljni z na\u0161imi re\u0161itvami, seveda pa smo \u0161ele druga agencija od \u0161tirih povabljenih na nate\u010daj, tako da karte \u0161e niso razdeljene. V \u010detrtek baje \u017ee izvemo, kdo med nami bo zmagovalec. Po predstavitvi zavijemo na kratko na kavo, se strinjamo, da imamo res zmagovalno re\u0161itev, nato pa naprej v nove delovne zmage.<\/p>\n\n\n\n

Najve\u010dja zmaga pa bo, \u010de se bo Anja spakirala in prav ni\u010d pozabila vzeti s sabo. Zato malo prej zbri\u0161em s slu\u017ebe in namesto na trening odhitim proti domu. Vmes naredim \u0161e nujen ovinek in izvem marsikaj zanimivega. Seveda pa je danes vse posve\u010deno Anjinemu odhodu. Na sre\u010do je \u017ee skoraj odrasel \u010dlovek in zna poskrbeti za marsikaj. To, da si napol odrasel, je pa lahko tudi problem, ker si v\u010dasih bodo\u010di odrasle\u017ei predstavljajo, da imajo vedno vse prav. Ha! \u010ceprav moram priznati, da je vsak dan la\u017eje. Malo zaradi tega, ker v resnici odra\u0161\u010da, malo pa zaradi tega, ker odra\u0161\u010dam tudi jaz. Pa \u010deprav z zamudo.<\/p>\n\n\n\n

\"\ufffcOtrok\u00a0\"\ufffcOtrok<\/p>\n\n\n\n

Otrok in njen risarski dose\u017eek. Domi\u0161ljijo pa ima, tamala.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u0160e pred ve\u010dernim odhodom k njeni teti, moji svakinji, se na hitro vsedem za ra\u010dunalnik in naklofam poro\u010dilo, ki ga berete. Zato se res na hitro pofo\u010dkam pri ta\u0161\u010di, ki se pride poslovit od tamale. Zve\u010der pa se z velikim kov\u010dkom odpeljeva do Podutika. \u0160ele sedaj se v celoti pozanimam za vse vmesne postaje kri\u017earjenja z ladjo Costa Serena. Halo, Costa Serena? Pa ne tista ladja, kjer si luskuz podaja roko s ki\u010dem? Ja, to\u010dno ta. In potovanje bo res burilo najstni\u0161ko domi\u0161ljijo: Barcelona, Casablanca, Lanzarote, Tenerifi, Madeira, Malaga. Pa \u0161e pet ministrovih dni pade na odli\u010dno podlago – teden dni zimskih po\u010ditnic! Pa \u0161e fizike ne pi\u0161ejo v torek. Kaj bi \u010dlovek hotel lep\u0161ega, ko si star 17 let? Kaj ve\u010d pa ne smem povedat, ker me bo kri\u017eala. Vse najlep\u0161e na poti, na\u0161a Anja!<\/p>\n\n\n\n

Sreda, 20. februarja<\/strong>
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav zgoraj \u010drno na belem pi\u0161e, da imam prost dan, to seveda ni povsem res. Ves dan letim sem pridna kot mravljica, \u010deprav sem v slu\u017ebi manj ur kot obi\u010dajno. \u017de zjutraj sko\u010dim v Promontano po nahrbtnik za prena\u0161anje otroka za Mojco. Ekspresen nakup, ki me je v preteklih dneh \u017ee navdajal z depresijo, se nadaljuje s sestankom na temo antidepresivi. \u017dal se ne kon\u010da v cvetju in soncu, tako da me jutri \u010daka ponovitev vaje z ekipo. Dan si tudi zatem dobro nasekljam in nadrobim, med drugim s skokom iz pisarne. Nepri\u010dakovano mi namre\u010d uleti nek projekt, ki ga ne smem spustiti iz rok. Vendar sem v silni vnemi prehitro obljubila, da ga lahko razdelam do jutri zjutraj. Zdaj (ura je 23.14) \u0161e vedno sedim za ra\u010dunalnikom in se pogovarjam sama s sabo. V smislu:\u00bbKaj je meni tega treba?\u00ab Tako kot v\u010dasih na ta hudih treningih.<\/p>\n\n\n\n

Zato mi oprosti, dragi dnevnik in \u0161e bolj vi, spo\u0161tovano in v\u010dasih razvajeno bralstvo, da sem vas danes odpravila z levo roko. Slu\u017eba je slu\u017eba, dru\u017eba pa dru\u017eba. Pa ve\u010d sre\u010de jutri!<\/p>\n\n\n\n

\u010cetrtek, 21. februarja<\/strong>
TEK: ogrevanje po bolezni, 10,2 km, 55.29, 161\/173<\/em><\/p>\n\n\n\n

Anja sre\u010dno krmari po mirnem morju proti Barceloni, kjer pristane v son\u010dnem vremenu in se pri 17 stopinjah sprehodi po Gaudijevem mestu. Sama krmarim svoj dan v bolj neenakomernem ritmu \u2013 zdaj hitro, zdaj po\u010dasi \u2013 in mu pridem do konca \u017ee drugi dan zapored \u0161ele ob enih pono\u010di. Za\u010dne pa z jutranjim listanjem Poleta doma, ob kavi. Obvezno \u010dtivo vsak \u010detrtek. \u010ceprav moram zatem dokon\u010dati no\u010dno udarni\u0161ko delo. To mi tudi uspe \u0161e pred odhodom v slu\u017ebo. Li\u010dno zaparkiram idejo v power point prezentacijo in jo zadovoljna po\u0161ljem v\u010deraj\u0161njemu sogovorniku.
Dana\u0161nji dan res ka\u017ee presenetljiv, vesel obraz. Na pisalni mizi me \u010daka skladovnica \u010dokolad, ki jih je Mojca prinesla ‘u znak pa\u017enje.’ Takoj po kosilu pa nas na mailih pri\u010daka novica, da smo zmagali na nate\u010daju za prenovo celostne grafi\u010dne podobe. S potencialno naro\u010dnico se sli\u0161iva \u0161e po telefonu in zatrdi mi, da smo res prepri\u010dljivo zmagali. Yeeeeeeees! Drug teden za\u010dnemo zares.<\/p>\n\n\n\n

Pa ne samo v moji sedanji slu\u017ebi. Ogromno se dogaja tudi izven nje. Kar naenkrat imam namre\u010d na mizi tri ponudbe, med katerimi lahko izbiram. Vse niso povsem artikulirane, definirane in potrjene, vseeno pa je to nekaj, kar ustvarja znano dilemo \u2013 tiranijo izbire. Zdaj pa ima\u0161, lepo se odlo\u010di, kaj in kako. Hudo! To bo \u0161e veselo, vi pa pri\u010de svojevrstnemu reality showu z naslovom Marinka izbira, izbirek dobi.<\/p>\n\n\n\n

Pod silnim vtisom dogodkov moram nujno, ampak res nujno na trening. \u010ceprav mi je Hajdi odsvetoval napore, dokler ne prebolim viroze, se odlo\u010dim za tek. Ubogam ga v toliko, da gre za la\u017eji iztek. Da ne bi podlegla sku\u0161njavam prehitrega tempa, nahecam Ireno za skupni trening. To, da mora tudi ona potegniti v slu\u017ebi, mi gre samo na roko. S tem se izognem najmanj\u0161i mo\u017enosti, da te\u010dem s puncami v tempu 5.00 in si nakopljem \u0161e kak\u0161ne zdravstvene zaplete. Seveda, \u010de bi sploh zmogla tako hiter tek.<\/p>\n\n\n\n

Z Ireno pridrviva k Tikve\u0161u, ko teka\u0161ka dru\u017eba \u017ee kon\u010duje s treningom in poro\u010da o odli\u010dnih dose\u017ekih. Ah, dobro sem se odlo\u010dila! Med veliko po\u010dasnej\u0161im tekom v prvem krogu mimo biotehni\u0161ke fakultete premeljeva \u0161e moj predlog ideje in ga razdelava. Kljub le\u017eernemu tempu in pogovoru sva znatno hitrej\u0161i od predpisanih 6.00. Ker ne \u010dutim nobenih te\u017eav, utrip je pa ni\u017eji od 160, se odlo\u010dim \u0161e za kraj\u0161i, 4,1 km dolgi krog. Najin teko\u010di brainstorming sva \u017ee zaklju\u010dili v prve pol ure, zato pospe\u0161im. Irena mi pridno sledi, \u010deprav sumljivo utihne. Zato pa prete\u010de \u0161tirico v tempu 5.17, kar je hitreje od 5.30 – 5.40, kot je naro\u010dil Igor.<\/p>\n\n\n\n

Kljub podalj\u0161ku imam \u0161e pol ure, da sko\u010dim domov, se na hitro stu\u0161iram, preoble\u010dem, zaprem okno prilo\u017enosti in sko\u010dim do Grbe na obisk k Dunji in njenemu Sa\u0161otu. Dunja, devica po horoskopu tako kot jaz, ne mara zamujanja. To\u010dno ob osmih sem \u017ee pred blokom. Stanovanjce sta si res super opremila. Bolj kot najve\u010djo znamenitost stanovanja \u2013 hladilnik s tehnologijo No frost, ki ropota (to je posebna zgodba, ki me je zabavala kar nekaj mesecev), mi pade v o\u010di njen fant, ki je pravi mo\u017eganski trust. Izgleda pa kot petnajstletnik, ko spro\u0161\u010deno sedi na sede\u017eni pred televizorjem. Ker mu to tudi povem, se na hitro preoble\u010de v finan\u010dnega analitika, s suknji\u010dem in rde\u010do kravato. Seveda \u010dez trenerko, kar je \u0161e bolj odtrgano. Z Dunjo premeljeva mojo trilemo, pa zgodbe naprej in zgodbe nazaj, se dotakneva njene nove zgodbe in urice kar minevajo. Namesto Dr. Housa na teve odpremo drobovje Amerike, ekonomskega sistema in njene vloge v svetu. Na to pa se \u017ee kar dobro nave\u017ee tema iz moje diplomske naloge o ameri\u0161kem dramatiku Samu Shepardu, ki je bil od \u0161estdesetih dalje kronist razpada dru\u017eine in s tem vrednot dru\u017ebe. Potro\u0161ni\u0161ke dru\u017ebe, ki ji pripadamo tudi sami. Zato ne presene\u010da, da se obisk kon\u010da \u0161e z debato, kam bi v dnevni sobi postavili omarico, ki bi vase ali nase sprejela glasbeni stolp. Dimenzije omaric itak \u017ee poznamo na pamet.<\/p>\n\n\n\n

Ura je \u017ee pol polno\u010di, ko se kon\u010dno poslovim. S slabo vestjo se prika\u017eem doma (obljubila sem, da se vrnem ob desetih). Boris je \u0161e pokonci, vendar moram takoj za ra\u010dunalnik dokon\u010dati razdelavo ideje. Da naredim la\u017eji prehod mo\u017eganov iz neobveznega razmi\u0161ljanja v obvezno, poro\u010dam \u0161e Igorju o teku in Nata\u0161i, kaj po\u010dnemo zadnje \u010dase na treningih. Nato pa se res osredoto\u010dim na idejo nagradne igre. Po eni grem kon\u010dno lahko spat. Pobo\u017eam \u0161e najljub\u0161ega pli\u0161kota \u2013 na\u0161o ma\u010dko \u2013 in se skotalim v posteljo. Na no\u010dno omarico polo\u017eim Sa\u0161otovo oziroma Friedmanovo knjigo The world is flat. Khm, ste \u017ee opazili, da se mi tam dela kup napol prebranih ali \u0161e zaprtih knjig? Ja, \u010de je pa dan prekratek za vse! Da niti ne omenjam dnevnika, ki ga pi\u0161em zdaj \u017ee tretji teden. \u017de s 1. marcem pa se za\u010dne era branja. Seveda \u010de kaj ne pride vmes.<\/p>\n\n\n\n

Petek, 22. februarja<\/strong>
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n

So dnevi, ko te od zadaj zagrabi en tak \u010drn \u0161karjast stric in vate polo\u017ei dvom. In \u010de tisti hip nima\u0161 na sporedu toliko zadol\u017eitev, da bi z njimi pre\u0161il svoje strahove, se lahko dan prevesi v \u017ealostni petek namesto v Juhej, petek je! \u017dur mamo zve\u010der! Potem pa \u0161e plezanje v soboto! In tek v nedeljo! In \u0161e nedeljo popoldne za po\u010ditek in u\u017eitek in branje in \u0161e za marsikaj lepega! Danes me je res prekrilo razmi\u0161ljanje Ja, kaj pa zdaj, Marinka? A spet vstopa\u0161 v neko zgodbo, ki se lahko kon\u010da druga\u010de od za\u010detnih romanti\u010dnih predstav o dobrem in lepem in sre\u010dnem? Ne, ta trenutek nimam odgovora na vpra\u0161anje, kako naj se odlo\u010dim. Dilema pa najeda in ne more je pote\u0161iti niti kup\u010dek \u010dokolad na mizi, kaj \u0161ele glasba. Sploh tak\u0161na, ki ne prispeva k bolj\u0161emu razpolo\u017eenju. http:\/\/www.dailymotion.com\/video\/x1b6g0_placebo-the-bitter-end_music<\/a> V slu\u017ebi si zavrtim ta film\u010dek, potem pa poi\u0161\u010dem \u0161e tega. http:\/\/www.dailymotion.com\/relevance\/search\/massive%2Battack\/video\/x116i…<\/a> Na netu namre\u010d preberem, da 10. julija prihajajo v Kri\u017eanke Massive Attack. Anji po\u0161ljem novico po SMS. Vsake toliko greva skupaj na kak\u0161en koncert. Povabila sem jo tudi na konvcert mojega najljub\u0161e skupine Depeche Mode in zrinili sva se meter od rampe po odrom, da se je tudi mami kon\u010dno prikazala Marija. Placebo kot predskupina pa so me tudi prijetno presenetili. \u010ceprav nobenega od teh fantov ne bi hotela za zeta.<\/p>\n\n\n\n

Anja mi takoj smsa in pojamra (oziroma me \u017ee vnaprej opozori, kje da bo), da je takrat metal camp. O potovanju pa napi\u0161e: \u00bbSmo na jugu \u0160panije. Barcelona je lepa. Ladja je ki\u010d, azijsko osebje. Fitnes+ savna = okej. Pogre\u0161am dru\u017eino, prijatelje, neupokojence in ma\u010dkico. Lp Anja.\u00ab Ah, Anja. Upam, da ji bo lepo, da bo vsaj malo u\u017eivala. \u010ceprav potihem mislim, da bo zadnje dneve \u017ee \u0161tele ure do pristanka na Medvedovi 27.<\/p>\n\n\n\n

\u017dalostnemu koncu se \u010dlovek lahko za hip izogne, \u010de gre v Spar po \u0161pecerijo, nato pa se doma sprehodi s sesalcem po preprogi. \u010ce bi bil zunaj vrt \u017ee v razcvetu, bi pomagalo tudi puljenje plevela. Tudi hrana ima mo\u010d tola\u017ebe. Z Borisom pojeva nekaj malega, sploh jaz, ker me \u010daka nekaj velikega in mastnega pri \u010cadu. Nataknem si \u0161kornje z najvi\u0161jo peto in odpeketam na \u017eur. Mize so \u0161e prazne, pa tudi dru\u017ebe ni veliko, saj pridem med prvimi. Zato pa je dvorana polna srce parajo\u010de \u017eive glasbe. Komaj \u010dakam, da pevko za\u017eeja, tako da lahko tudi mi v tistih minutah bla\u017eene ti\u0161ine spo\u010dijemo svoje glasilke in se pogovorimo brez dretja. Na\u0161 konec mize je namre\u010d poln novic! Medtem ko se mastimo z dobrotami, prav nenavadnimi za \u0161portnike, ki ponavado \u017eivijo od teko\u010dih gelov, pra\u0161kov za hitrej\u0161o regeneracijo in ore\u0161\u010dkov, z velikim ob\u010dudovanjem poslu\u0161amo Petro, spet v veselem pri\u010dakovanju. Madonca, pri njej pa res ne ve\u0161, kje dosega vi\u0161je hitrosti \u2013 na maratonih, polmaratonih ali v porodni\u0161nici. Super si, Petra! Komaj \u010dakam, da greva spet v Palmanovo po personal best! Tam te \u0161e mogo\u010de ujamem, v porodni\u0161nici ne ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Ne samo biolo\u0161ka ura, tiktaka mi tudi \u010disto navadna ura. Vstati moram ob 5.45, zato se poslovim malo po enajsti in se zarijem pod toplo odejo. Jutri je nov dan!<\/p>\n\n\n\n

http:\/\/www.dailymotion.com\/relevance\/search\/moloko\/video\/x11voj_moloko-t…<\/a><\/p>\n\n\n\n

Sobota, 23. februarja<\/strong>
POHOD & VZPON: od Planice do Tamarja, plezanje po lednih slapovih, vsega skupaj za cel bo\u017eji dan, gibanja za 4 ure, max. utrip 170<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ura je res neusmiljena. Zdaj \u017ee vem \u2013 \u010de ho\u010dem potegniti dreto \u0161e za \u010detrt ure, si vedno vse pripravim \u017ee prej\u0161nji dan, vklju\u010dno z obla\u010dili. Tokrat je zadeva \u0161e bolj resna, saj se odpravljamo na ledne slapove, kjer skoraj vedno curlja in kaplja. In\u0161truktor Samo se je v mailu pohecal, da rabimo neoprensko obleko. Prav ni\u010d pa se ni \u0161alil, ko je naro\u010dil, naj vzamemo s sabo vsaj dva para rokavic. Za vsak slu\u010daj si zba\u0161em v nahrbtnik tri in \u0161tiri pare nogavic, dvoje hla\u010d, \u0161vic majic pa skoraj za vso nogometno reprezentanco. Skuham si \u0161e \u010daj po najnovej\u0161i recepturi: 4 vre\u010dke \u0161ipkovega \u010daja + 1 rooibos z vanilijo. Plus malo rjavega sladkorja. Kljub temu, da je ura ne\u010dlove\u0161ka za zajtrk, zba\u0161em vase hrenovko, spijem kavo in preletim za nazaj \u010detrtkovo Delo. Nato pa Hupa, gas! do Petrola v Dravljah, kjer imamo zbirno to\u010dko. Ana, Davor in Eva ne zamujajo in z bogatimi izku\u0161njami zlaganja lego kock nam uspe spraviti vso alpinisti\u010dno opremo in rezervna obla\u010dila v moj mali prtlja\u017enik.<\/p>\n\n\n\n

S pi\u017eoj\u010dkom jo podurhamo proti Planici, ki jo v skladu (no, ve\u010dinoma) s prometnimi predpisi dose\u017eemo v rekordni uri in pet minut. Na zgornje parkiri\u0161\u010de zapeljemo \u0161e pred in\u0161truktorji. Kmalu se prika\u017eejo \u0161e vsi ostali in ob osmih jo comp comp s te\u017ekimi nahrbtniki uberemo proti Tamarju. Uf, kako lepo ledena je pot! Kak\u0161en u\u017eitek za spust s sankami! To bi letelo, kot sneta s’kira! Tudi mi smo hitri \u2013 pri ko\u010di smo v 40-ih minutah. Za info: nosim pa nahrbtnik, te\u017eak pribli\u017eno 13 kilogramov. Prav ni\u010d me ne preseneti, da se mi ju\u017eni sneg pri dostopu do lednih slapov pogreza do kolen (zelo fina prilika za zvin gle\u017enja), polar pa mi pri zaklju\u010dnem vzponu naraste na 170. Halo, je kdo doma? Ni\u010d \u010dudnega torej, \u010de na na\u0161ih izletih sopiham kot volilka Erjav\u010deve stranke! Pri\u010daka nas bo\u017ejastno lep pogled na steno: \u0161tirje zaledeneli slapovi v vi\u0161ini 50 do 100 metrov, eden zraven drugega. Na\u0161a \u010detica odlo\u017ei nahrbtnike in za\u010dne s pripravami. Samo nam najprej teoreti\u010dno razlo\u017ei tehniko plezanja in varovanja, posebno pozornost pa nameni rokovanju s cepinoma. Nekdo, torej jaz, ki je bil doslej bolj navajen dr\u017eati valjar, \u0161e posebej pozorno poslu\u0161a. To je moj prvi poskus plezanja v ledu in zato so me sama u\u0161esa in o\u010di. Med predavanjem se po Centralnem slapu usuvajo plazovi, sicer manj\u0161ega obsega, pa vseeno zoprna re\u010d, \u010de ti kaj takega prileti na glavo. Priznam, da se strah me\u0161a z veliko \u017eeljo poskusiti nekaj novega, pa \u0161e tako mogo\u010dnega. Nato si nataknem dereze, gama\u0161e, pas, nanj nanizam in poravnam vse komplete za varovanje, vrvice in tudi moja prva dva ledna vijaka. Jej, kak\u0161na frajerka sem! Tako stara, tako blond, pa tako zagreta!<\/p>\n\n\n\n

Sledi razdelitev po skupinah. Eva in Ana se zagrebeta za in\u0161truktorja Dejana, ki se je odlo\u010dil za levi del Centralnega slapa, ostali so tudi \u017ee o\u010ditno razporejeni med Davorja in Jankota (to ni njegovo ime niti priimek, ampak \u010de vam povem, kako ga kli\u010demo, bi nemara dobili napa\u010den vtis o \u010dloveku). Jaz in Katja pa ostaneva pri Samotu. Odpelje nas k manj\u0161emu slapu na desni z dvema mo\u017enima vstopoma. Najprej poskusimo na la\u017ejem, pa \u0161e vedno dokaj navpi\u010dnem za za\u010detnika. Samo pleza naprej in po 35 metrih postavi sidri\u0161\u010de za varovanje in se vrne nazaj. Khm, a to pomeni, da ne gremo do vrha? Ne, najprej bomo splezali tole, potem pa \u0161e navpi\u010dno sve\u010do na levi in \u0161ele potem zlezli do vrha. Okej, pa gremo. Najprej poskusi Katja, ki \u017ee ima nekaj izku\u0161enj. Kar dobro pika s cepinom in suva z derezami v led. Veliki kosi se kru\u0161ijo in padajo, tako da za lastno varnost stopim stran od stene. Razumem pa tudi, zakaj je pri plezanju potrebna neoprenska oprema ali vsaj goretex rokavice, hla\u010de in bunda. Mo\u010da tale\u010dega se ledu se namre\u010d zliva po vrvi naravnost na rokavice in po njih v levi rokav, vse do komolca. Ko pridem na vrsto za plezanje, si nataknem druge, suhe rokavice, si zamrmram Jaz to zmorem! in zapi\u010dim cepin v led. Presentljivo, gre kot za \u0161alo. Oh, moji viper\u010dki, vredni ste svojega denarja! Kot velika ledna plezalka \u0161opam dalje in \u010de ne gre druga\u010de, se na hitro obesim na cepine, si z derezami izdolbem poli\u010dko na ledeni ploskvi, zapi\u010dim cepin vi\u0161je in tako naprej. Samo je \u0161e kar zadovoljen. Spra\u0161uje me, \u010de sem levi\u010darka, ker imam na pogled tudi v tej roki nekaj mo\u010di. O\u010ditno so bile ve\u010derne pleskavice pri \u010cadu dobra nalo\u017eba v moje bicepse in podlahti!<\/p>\n\n\n\n

Ko pride \u010das za drugo, te\u017ejo smer v Desnem slapu (info za na\u0161ega alpinista Iztoka: ocenjeno na WI4+), se kot otrok veselim vzpona do vrha. Samo pa nekaj zamotovili in namesto poti navzgor se na \u0161tantu znova obrne, tako da gre moj prvi ledni vzpon po gobe. Stisnem zobe (in spustim rilec) in vseeno preplezam \u0161e kar zaguleno smer, skoraj 20 metrov z naklonom do 90 stopin1j. Razo\u010darana pa sem, ni kaj skrivat. To je tako, kot \u010de bi na ljubljanskem maratonu zjutraj \u0161tartala na desetki, pritekla do 9. kilometra in se po bli\u017enjici vrnila na \u0161tart polmaratona, namesto da bi pretekla ciljno \u010drto. Do 17. kilometra bi nato tekla svoj PB, potem pa pred ciljem zavila na pivo: \u010de\u0161, lu\u0161tno smo se imeli, kajne? Sploh, ko sli\u0161i\u0161 vse ostale, ki so zlezli ve\u010drazte\u017eajne smeri do vrha.<\/p>\n\n\n\n

 \"\ufffc\"<\/p>\n\n\n\n

Desni slap v Tamarju. Od dale\u010d izgleda krotak, ko pa leze\u0161 po njem, te naklonina dobro navije v mi\u0161ice.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\ufffc\"<\/p>\n\n\n\n

Slikca desnega slapu (pobrana na netu) za predstavo, kaj pomeni, \u010de se \u010dlovek na tri\u010detrt smeri obrne. Dvakrat.<\/em><\/p>\n\n\n\n

V ko\u010di na Tamarju se potola\u017eim s \u0161truklji s skuto. \u0160e prej se preoble\u010dem v suha obla\u010dila. Vsi nekaj jamrajo o mokrih gojzarjih. Za vsak slu\u010daj si \u0161e jaz sezujem svoje traktor\u010dke. Nogavice so prepojene kot \u010dajne filter vre\u010dke. Ni\u010d \u010dudnega, da me je zeblo v prstke kljub soncu. Mokrost na\u0161ega \u017eivljenja je dolga, ni kaj. Ne morem pa si kaj, da ne poto\u017eim Samotu, da \u010de se nekaj grem, grem do konca. Ne vem, \u010de je ugovor pameten, bli\u017eajo se nam namre\u010d izpiti alpinisti\u010dne \u0161ole.<\/p>\n\n\n\n

Zve\u010der se vrnem domov ne prav dobre volje zaradi tovrstnega coitusa interruptusa. In \u0161ele pri poro\u010dilih izvem, da se je od nas poslovil dr. Janez Drnov\u0161ek. V mislih se tiho poslovim od njega in \u0161e pred koncem Miss Marple zaspim na zofi od utrujenosti.<\/p>\n\n\n\n

Nedelja, 24. februarja<\/strong>
TEK: tek po PSTju, 19,2 km, 1.38.29, tempo 5.08, 168\/176<\/em><\/p>\n\n\n\n

Od vsega hudega, najbr\u017e pa tudi od dobrega v podobi podarjenih \u010dokolad Milka, mi na \u010delu vzbrsti mozolj. Poskusim ga ingnorirati, vseeno pa kapa poskrbi za mojo \u017eensko ne\u010dimrnost. Pred blokom poberem Ireno. Sonce in spomladanske temperature so prebudile \u0161tevilne zimske zaspance. Parkiri\u0161\u010de pred Tikve\u0161em je polno kot \u017ee dolgo ne. Ogrejemo se in hitro ugotovimo, da nam bo \u0161e vro\u010de. Za vsak slu\u010daj odlo\u017eim soft shell. Kape pa ne dam, ne, to pa ne, pa \u010de se mi pisker skuha!<\/p>\n\n\n\n

Zamika me tek z Iztokom, da izvem \u0161e kaj ve\u010d o lednem plezanju in o njegovih plezalnih podvigih vob\u010de. Ampak tek z njim in Rokom mi pobere iz plju\u010d \u0161e zadnji litr\u010dek zraka za dodatna vpra\u0161anja, saj spet nekriti\u010dno sledimo Kaji in Gorazdu. Bri\u0161emo jo po PSTju v tempu, ki je za Iztoka vegetarijanska malica, zame z Rokom (oba rekonvalenscenta), pa \u017ee kar naporno po\u010detje. V Murglah se sre\u010damo z Ale\u0161em. V znak pozdrava v smehu oba spustiva roke, da nama bingljajo ob telesu kot mrtve ribe v mre\u017ei in odte\u010deva vsak v svojo smer.<\/p>\n\n\n\n

Na polovici pred i\u017eanko Iztoka naprtiva brzinski Kaji in z Rokom in Luno nadaljujeva v svojem tempu. Ki ni prav ni\u010d slab\u0161i od prve polovi\u010dke! Na najhuj\u0161em mestu \u2013 na vrhu Grbe \u2013 sre\u010dam sodelavko Barbaro na sprehodu z dvomese\u010dno dojen\u010dico. Pokukam v vozi\u010dek (vendar ne preblizu, saj vem, viroza). Uspem \u0161e izdaviti: \u00bbKako lep dojen\u010dek!\u00ab Barbi, ki je \u017ee prej sre\u010dala Ireno, ve, da smo na misiji s posebnim poslanstvom in da smo po vseh tistih stopnicah kratke sape. Ta teden se pride pokazat, zato se na hitro poslovim in za\u010dnem loviti Roka. Pri prehodu za pe\u0161ce se tudi on na kratko pozdravi s svojimi znanci. Hop, pa sem se \u017ee spet nekomu prilimala! In zdaj se mi zbudi znani lovski nagon v zadnjih kilometrih. \u010ceprav je sli\u0161ati, kot da bo lokomotiva iztirila. Pulz se mi dvigne nad 170, ampak samo enkrat se \u017eivi, sploh po bolezni. Rok me opogumi, da snamem kapo. Mozolj najbr\u017e nividen, ker je stopljen z ostalo podlago. Rde\u010de podlage. Prihitim v cilj in potem motovilim dokler se po\u0161teno ne nadiham. Spet smo dali \u010dez po\u0161ten trening!<\/p>\n\n\n\n

Na to se pije (\u010dokoladno mleko) in je (kosilo). Pripravim odli\u010dno zadevo: cveta\u010do, prelito z be\u0161amelom ter kislo smetano s sirom, lepo zape\u010deno v pe\u010dici. Servirano z ri\u017eem in dvema vrstama solate. Na kosilo povabimo \u0161e ta\u0161\u010do in prav zato glasneje govorimo, da nas sli\u0161i, pa pol soseske najbr\u017e tudi. Babi gre na sprehod do Tivolija (na balkonu je namre\u010d prevro\u010de), sama pa smuknem do ra\u010dunala spisat prigode v\u010deraj\u0161njega dne. Nato pa vzamem v roke vrtnarske \u0161karje in obre\u017eem vinsko trto. Joj, kako pripeka! \u010cisto omoti\u010dna od sonca odnesem \u0161e smeti vseh vrst v otoke. Znebim se \u0161e pepela od kamina in iz kleti prinesem polena za ve\u010derno martin\u010dkanje. Kako to dene, pa \u0161e ra\u010duni za ogrevanje so ni\u017eji. V hi\u0161i sem zadol\u017eena za obra\u010dun porabe po stanovanjih, zato pre\u010ditam vse tiste podatke in jih vnesem v excel ter po\u0161ljem po internetu na Energetiko. Ja, tole nedeljsko brkljanje \u0161e ni kon\u010dano. Ker po takem vikendu potrebujem tudi malo po\u010ditka, ne grem na ve\u010derno plezanje v dvorano pri Gimnaziji \u0160i\u0161ka, kjer ima na\u0161a dru\u017eba zakupljen nedeljski termin. Bo prav lu\u0161tno odle\u017eati eno vrstico na kav\u010du v dnevni sobi, gledati plamen\u010dke v kaminu in brati eno od petih ‘to do’ knjig z no\u010dne omarice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ponedeljek, 18. februarjaPROST DAN Po\u010dutje? Ni\u010d kaj prida. Kiham, smrkam, zebe me. Vro\u010dine za\u010duda nimam, sem pa \u0161voh. Kako prero\u0161ko, da sem za jutri naro\u010dena k Hajdiju. Bom lahko vsaj pojamrala, tako kot njegovi pacienti, ki jih je podedoval od prej\u0161njega zdravnika splo\u0161ne medicine na Rakovniku. Moj zdravnik (pa \u0161e Tonetov in Vandin) bo najbr\u017e […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-713","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/713","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=713"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/713\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":714,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/713\/revisions\/714"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=713"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=713"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=713"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}