{"id":711,"date":"2024-01-23T21:52:28","date_gmt":"2024-01-23T20:52:28","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=711"},"modified":"2024-01-23T21:52:29","modified_gmt":"2024-01-23T20:52:29","slug":"7-teden-marinka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=711","title":{"rendered":"7.teden: Marinka"},"content":{"rendered":"\n

Ponedeljek, 11. februarja<\/strong>
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n

Za mano je mirna no\u010d. Kon\u010dno se naspim, dru\u017ebo mi je delala tudi na\u0161a ma\u010dkica Liza. \u0160ele spo\u010dita in v varnem zavetju doma se za\u010dnem zavedati, kako enkratno vzdu\u0161je smo \/ ste \/ so pri\u010darali v Planici. Od tu do odlo\u010ditve, da \u017eelim tudi drugo leto, \u010de \u017ee ne prej, ponoviti zimovanje, ni ve\u010d dale\u010d. Z dvema razlikama za \u0161e bolj\u0161e razpolo\u017eenje: spala bom v svoji sobi, zato da se bom lepo naspana in s tem fizi\u010dno mo\u010dnej\u0161a lahko preizkusila \u0161e v drsalni tehniki.<\/p>\n\n\n\n

Na svojih smu\u010deh, se razume. Zato po prihodu v slu\u017ebo za hip sko\u010dim na www.klubpolet.si<\/a>, kjer so objavljeni \u010dlanki o teku na smu\u010deh, tudi tisti iz leta 2005. Saj jih imam v papirnati verziji nekje spravljene doma, vendar me do njih hitreje pripeljejo trije kliki z mi\u0161ko. Na hitro si natisnem test o teka\u0161kih \u010devljih in navodila za nakup smu\u010di. \u010ce me pot kaj zanese do mesta ali nakupovalnih sredi\u0161\u010d, si mislim to robo ogledati v \u017eivo. Ko pridejo \u0161u\u0161kiji, po petnajstem. No, mogo\u010de \u0161ele \u010dez mesec dni, ker moram prej odpla\u010dati ledna cepina, kupljena na obroke, pa tudi \u0161e razvrat v Ikei je treba pla\u010dati. \u010ce ne bo pri\u0161el vmes \u0161e dvodnevni izlet na tritiso\u010daka in bo itak treba pokupiti \u0161e pol Igluja. Okej, \u010devlji bodo, ko bodo.<\/p>\n\n\n\n

Ko pa sem \u017ee na internetu, si ogledam \u0161e na\u0161o spletno stran. Igor nas znova razvaja s svojimi razmi\u0161ljanji. Navdu\u0161ena sem nad globino njegovih misli in na\u010dinom, kako jih ubesedi. Njegove misli verno povzemajo to, kar iz meseca v mesec opa\u017eamo tudi sami. Da je Igor nenavaden trener, ki mu ni para. \u010ceprav se ga mora\u0161 malce navaditi na za\u010detku, priznam. Vendar gresta njegova zelena trenerka in strumna dr\u017ea pri teku v\u0161tric z njegovo doslednostjo, pripravljenostjo prisluhniti nam, nam pomagati in nas s svojim vzgledom usmerjati ne samo k bolj\u0161im rezultatom, pa\u010d pa v na\u0161e lastne struge \u017eivljenja. Je kot profesor na \u0161oli z veliko individualnimi programi in s \u0161tudenti, ki v\u010dasih tudi sedijo na u\u0161esih in si zato slejkoprej sami izre\u010dejo kazen.<\/p>\n\n\n\n

Skozi tak\u0161no \u017eivljenjsko \u0161olo sem \u0161la tudi sama. Od upo\u0161tevanja napotkov do pretiravanja je le tanka \u010drta, in prekora\u010dila sem jo skoraj na vsakem treningu. Sledilo je prehitro iz\u010drpanje in popoln fiasko na Ljubljanskem maratonu. Z dobrim rezultatom v Palmanovi sem se za kratko postavila na noge, nato pa kljubovalno vztrajala pri zame prehudem tempu treninga vse do februarja 2007, ko se mi je viroza kri\u017eala z anemijo. Kar naenkrat ni bilo nobenega napredka; s tem sem si na\u010dela samozavest in se po\u010dutila vse bolj zapostavljeno. Maja sem otro\u010dje pojamrala Tonetu, da me Igor niti ne opazi ve\u010d, da ni komentiral mojih ciljev, da je ambivalenten do mene, ker pa\u010d ne sodim v prvo ligo teka\u010dev oziroma ker ne ka\u017eem tolik\u0161nega napredka kot ostali. Tone me je takoj pre\u010dital in v Igorjev bran napisal vzpodbudnico, ki na prvi pogled ni vzpodbuda, pa\u010d pa streznitev. Njegov odgovor je \u0161el v smer, da \u00bbzaradi o\u010ditno sfaljene mladosti na stara leta i\u0161\u010demo neke potrditve, ki bi jih morali prejeti pri 8, 12, 15, 17 letih – pa saj je \u010dudno, da se mu ne zme\u0161a! Ko je mene v\u010deraj ‘povzdignil’, \u010de\u0161 da s \u010dasom pod 1.35 odslej sodim v ‘prvo skupino’ \u2013 ma, ves trud je bil v trenutku popla\u010dan, Marinka! Ne, tule kljub mojim orto ro\u017enatim \u0161peglom ti gleda\u0161 preve\u010d kriti\u010dno. Samo na to s pomisli, da \u010daka na odgovor 49 enako otro\u010djih egotov, pa ti bo, upam, malo odleglo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Ja, odleglo mi je, ko sem se sprostila, za\u010dela u\u017eivati v teku in s tem za\u010dela posegati tudi po bolj\u0161ih rezultatih. In prav zato sem Igorju na za\u010detku tega leta predstavila malce druga\u010dne ne-cilje. In bila dele\u017ena njegove pohvale, \u010de\u0161 da je to moja prva zmaga letos.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbIgor, namu\u010dila sem se s cilji za leto\u0161nje leto, saj pravzaprav sploh nimam ciljev. Poleg tega je postavljanje ciljev v rahlem neskladju z mojim prepri\u010danjem, da, \u010deprav se vedno mo\u010dno trudim, pravzaprav ne smem ni\u010desar pri\u010dakovati. V tem pogledu pritrjujem Pascalu Brucknerju, ki pravi v Nenehni vzhi\u010denosti, da ni ni\u010d bolj \u017ealostnega kot prihodnost, kadar je podobna tistemu, kar smo si zamislili. Ni huj\u0161ega namre\u010d kot pu\u0161\u010dobnost usli\u0161anih pro\u0161enj.
No, moje skrite \u017eelje (ena zmaga, pa \u010deprav na vasi in polmaraton v \u010dasu okrog 1.40.00) so se \u017ee uresni\u010dile in zato ne vem, kaj naj sploh \u0161e pri\u010dakujem, da ne bom pod 1) razo\u010darana, \u010de tega ne osvojim, pod 2) hitro naveli\u010dana lastne zmage oziroma dose\u017eka. Preve\u010dkrat opa\u017eam, da ljudje v srednjih letih dokaj pogosto podlegamo sensation seeking in i\u0161\u010demo nove izzive. Za vsako ceno.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Ja, tudi zato vse bolj zaupam Igorju. Trening z njim je kot peka kruha. Pri roki mora\u0161 imeti vse sestavine, se dr\u017eati napotkov, v pripravo vlo\u017eiti vso ljubezen, predvsem pa si dopustiti, da vzhaja ravno prav dolgo. Le tako nam polep\u0161a dan z omamnim vonjem, hrustljavo skorjico in mehko sredico.<\/p>\n\n\n\n

V pekovske mline me je zaneslo, ker je medtem ko ti pi\u0161em, dragi dnevnik, iz pe\u010dice zadi\u0161alo po kruhu z orehi in za hip preplavilo vonj po pomaran\u010dni marmeladi iz bio sade\u017eev, ki se po\u010dasi kuha \u017ee drugo uro. To bo gostija! Kot da \u017ee ni dovolj, da sem pri\u0161la iz Planice z dodatno kilco, verjeli ali ne.<\/p>\n\n\n\n

Torek, 12. februarja<\/strong>
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pa ne zato, ker se mi ne da na trening. Le redko se zgodi (ponavadi zaradi plezanja), da ga pre\u0161pricam. Danes je eden tistih dni, ko sem v slu\u017ebi do sedmih zve\u010der zaradi pri\u010dakovane predstavitve vizije podjetja. Tri\u010detrt agencije sedi tri ure in pol v kleti in poslu\u0161a izjemno zanimive zaklju\u010dke raziskave. Ker je na\u0161a poslovna stavba obkro\u017eena z gradbi\u0161\u010dem (opa, danes so podkurili gradbenim podjetjem zaradi suma korupcije, med drugim tudi na\u0161im arogantnim sosedom \u2013 Vegradu), GSM ne prodre v klet, kjer smo zaprti kot v kak\u0161ni prazni grobnici v Dolini kraljev. Ta podatek je \u0161e kako pomemben, ker medtem vsega hudega vajena Irena \u010daka name pri stadionu, da jo peljem na trening. Sor\u010di, Irena. Upam, da ji ni kdo \u017ee ponujal prevoza do Tikve\u0161a. Pa ne zaradi teka\u0161kih u\u017eitkov.\u263a<\/p>\n\n\n\n

Prav prijetna in tudi strokovna raziskovalka analizira kulturo in vrednote podjetja, na\u010dine vodenja, organizacijo in morebitne prilo\u017enosti. Mol\u010de poslu\u0161amo, ker vsi \u010dakamo, kaj je povzela iz globinskih intervjujev z nami in kako bo to sprejel direktor, ki si ves \u010das mol\u010de zapisuje povzetke in tudi na\u0161a vpra\u0161anja. Nenavaden prizor: direktor dve uri pri miru. Po predstavitvi se razvije debata in logi\u010dno je, da brez njegove predstavitve izto\u010dnic za novo strategijo ne bo \u0161lo. In nato, kot da bi kdo posul \u010dude\u017eni prah po njem, postane tak, kot ga poznamo vsa leta. Vendar vpra\u0161anj ni in ni konec in z vsakim se odmika tudi moj trening. Ko se vzpenjam po stopnicah in kon\u010dno dobim Ireno na drugi strani telefona, sem \u017ee tako izmu\u010dena, da se obe odlo\u010diva, da bova raje zagrizli v klance v sredo. Joj, od zadnjega teka bo tako minilo \u017ee \u0161est dni! Pa res zabu\u0161avam! Kam to pelje, kam to pelje? Ja, naravnost v kuhinjo, kjer si odre\u017eem rezino kruha in spe\u010dem jaj\u010dek. Nato pa pripravim \u0161e kosilo za naslednji dan. Zatem pa \u0161vrk za ra\u010dunalnik pisat dnevnik, \u010deprav je na tevej\u010dku Dr. House. Na no\u010dni omarici se mi \u017ee nekaj \u010dasa dobrika Vedrana Rudan. O\u010drt vsebine ne obeta ni\u010d dobrega. Pravijo, da te ob branju spreletava nelagodje. No, pa kdaj drugi\u010d. Itak je jutri nov dan.<\/p>\n\n\n\n

Sreda, 13. februarja<\/strong>
TEK: regeneracijski tek z Ireno po Mostecu, 9,2 km, 59.45, ?\/? (polar kaput, tempo le\u017eeren)<\/em><\/p>\n\n\n\n

Slu\u017eba je slu\u017eba, dru\u017eba pa dru\u017eba, pravijo. Sre\u010do imajo tisti, ki najdejo v svojem delovnem okolju prijatelje, s katerimi se dru\u017eijo tudi po slu\u017ebi. Sploh s tistimi, ki so od\u0161li drugam, he he. Z nekaterimi sodelavkami se tako dobivamo \u017ee leta, najpogosteje na kak\u0161nih ve\u010derjicah, in tudi tako ohranjamo tesni stik. Z nekaterimi pa se dokon\u010dno razidemo in ne vemo, ali naj bomo pri naklju\u010dnih sre\u010danjih veseli ali pa v zadregi, ker smo nanje pravzaprav pozabili. Kot so oni na nas. Ne samo pri po\u0161iljanju vo\u0161\u010dil za novo leto, tudi v vseh naslednjih dneh.<\/p>\n\n\n\n

Z Varjo sem pre\u017eivela kar nekaj skupnih let. Pred desetimi leti sta se najini poti prvi\u010d kri\u017eali v mednarodni ogla\u0161evalski agenciji, kjer sem vzdr\u017eala samo osem ali devet mesecev. Agencija se je preve\u010d ukvarjala s samo in premalo s poslom, tako da me je to povsem iz\u010drpalo. Raje sem od\u0161la na svobodo. Vmes sva se ob sobotah dobivali v \u010dajnici in na njenih z jagodami oblo\u017eenih rojstnih dnevih, na katere so bile povabljene samo \u017eenske. Vse so bile vi\u0161je od 1,75 metra, amazonke, med njimi pa tri manj\u0161e postave, da smo \u0161e bolj izstopale od povpre\u010dja. Tako kot Hobiti, recimo.<\/p>\n\n\n\n

Leta 2003 pa me je Varja poklicala in tako sem ji sledila v mojo sedanjo slu\u017ebo. In ker je vseh zgodb enkrat konec, je tudi Varja za\u010dela z novo zgodbo. Z veliko poguma se je lotila pisanja prvega poglavja nove knjige in \u017eelim ji vso sre\u010do. Poguma ji ne manjka, znanja \u0161e manj, prav tako ljudi, ki jo imajo \/ imamo radi.<\/p>\n\n\n\n

V agenciji tako nimam ve\u010d tolik\u0161ne dru\u017ebe, kot \u0161e pred nekaj meseci. Najprej se je od nas poslovila Varja, nato Irena in pred dvema tednoma \u0161e Dunja. Ireno ste \u017ee imeli prilo\u017enost spoznati v Medulinu, Planici in na v\u010dasih celo na treningih, na\u0161e Dund\u017ee pa \u0161e ne. Tako ime so ji nadeli ‘poliglotski’ Ameri\u010dani v New Yorku, kamor je od\u0161la na trimese\u010dno \u0161olanje v agenciji, za katero se je kasneje izkazalo, da ni \u0161olanje, pa\u010d pa delo na naro\u010dnikih. Ki ni bilo pravo delo na naro\u010dnikih, ker nekemu pri\u0161leku iz ‘biv\u0161e sovjetske republike’ ne bodo zaupali zahtevnih, samostojnih projektov. Ker je tam itak druga\u010den sistem delitve del. Ergo, Dunja je po novem tista, ki bo imela kar dober pregled nad delitvijo del. Seveda pa bo tudi ona, tako kot Varja in Irena ustvarjala nove zgodbe, uspe\u0161nice. Ker so prav vse izjemno nadarjene punce! In ambiciozne. Prosim, da tega ne jemljete pejorativno, \u010de\u0161, spet ene karieristke. Ne, kot spoznavam na \u0161ir\u0161em vzorcu v na\u0161i bran\u017ei, ki se je resnici na ljubo zelo feminiziral, uspevamo s svojim mehkej\u0161im pristopom in \u0161irino znanj plemeniti na\u0161 posel. No, mogo\u010de imam pa res preklemansko sre\u010do, da naletim na tak\u0161ne sodelavke, s katerimi se ujamem bolj kot z ve\u010dino \u0161efov.<\/p>\n\n\n\n

In potem grem z eno na regeneracijski tek, po njem pa k drugi na torto in \u010da\u0161ico pogovora, s tretjo pa si pono\u010di \u0161e pomailava. Z Ireno sva namre\u010d kar pridni in v skoraj praznem Mostecu odte\u010deva predpisano uro po\u010dasnega teka. Zadihano, malce presene\u010deno se lotiva klancev pri skakalnici. Opazim, da mi polarjev oddajnik ne ka\u017ee utripa, tako da nimam ob\u010dutka ali sem ob sapo, ker sem ob kondicijo ali pa te\u010deva prehitro. Spustiva se do Tivolskega gradu in se za\u017eeneva navzgor, narediva \u0161e krog zgoraj in enega in pol spodaj. Ko pa se\u0161tejem vse kilometre, mi ni prav ni\u010d jasno, kako po\u010dasni sva pravzaprav bili. No, sva se vsaj malo zmenili in med ubiranjem korakov obrali \u0161e kak\u0161no so\u010dno kost, ki je ostala od vikenda.<\/p>\n\n\n\n

Nato sko\u010dim do Varje, ki stanuje zraven Mosteca, se preoble\u010dem v civilna obla\u010dila in dobim od njenega Toma\u017ea v branje priro\u010dnik Bogati o\u010dka, revni o\u010dka s pripisom Kaj svoje otroke u\u010diijo bogati, revni in ljudje srednjega sloja pa ne. Khm, to bo zanimivo branje. Sploh tisti stavek, da knjiga ovr\u017ee mit, da moramo zaslu\u017eiti velike vsote denarja, \u010de \u017eelimo biti bogati. Mogo\u010de se \u010desa nau\u010dim, da si recimo skraj\u0161am pot do nove opreme za tek na smu\u010deh. Na\u0161a in\u0161truktorica Mojca se je namre\u010d zelo potrudila in mi \u017ee postavlja vpra\u0161anje o te\u017ei, od katere je odvisen nakup pravih smu\u010di. Malce se zla\u017eem (seveda navzdol).
V postelji preberem 40 strani knjige, upajo\u010d, da bo naslednjih 180 kaj bolj strokovnih.
Ampak Toma\u017e \u017ee ve, zakaj mi jo je porinil v roke.<\/p>\n\n\n\n

\u010cetrtek, 14. februarja<\/strong>
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zjutraj se cela dru\u017einica zbere ob zajtrku. Anja skuha espreso za vse in s pali\u010dnim me\u0161alnikom umetelno prepri\u010da pu\u0161\u010dobno mleko, da se spremeni v okusno penico. Nato pa odletimo vsak na svojo stran.<\/p>\n\n\n\n

V slu\u017ebi se lotim projekta antidepresivi, ki zabava vso ekipo. Nad resnost naloge se nekako dvignemo s \u010drnim humorjem. Seveda je Mare V. zraven, pa Tina kot oblikovalka. Predstavim jima prednosti zdravila in usmeritev naro\u010dnika, kam naj krene njegovo pozicioniranje. Sestanek je dokaj hiter, ker na to temo ne ka\u017ee izgubljati besed. \u017deleno sporo\u010dilo nam je jasno. Dobimo se v torek, da vidimo, \u010de je vmes priplavala kak\u0161na ideja za vizualizacijo. Naslednji projekt je bolj zahteven. Za uspe\u0161no slovensko podjetje pripravljamo prenovo celostne grafi\u010dne podobe. Art direktor Andrej je pripravil res prepri\u010dljivo re\u0161itev, ki mora ugajati. Tako si vsaj \u017eelim, saj smo povabljeni na nate\u010daj dokaj\u0161nje vrednosti in zmaga bi prinesla ne samo presti\u017e, pa\u010d pa tudi nekaj cekinov.<\/p>\n\n\n\n

Na moji delovni mizi je tako kot na Baliju po udaru cunamija. Odlo\u010dim se za pospravljanje papirjev, saj se nam \u010dez vikend obeta premik delovnih miz. Po mo\u017enosti praznih. Novo postavitev osmih miz v na\u0161i veliki pisarni skompiliram iz nekaj najbolje sprejetih osnutkov. Vsak izmed nas je bil namre\u010d postavljen pred nalogo, da izri\u0161e novo pozicijo in dolo\u010di svoje mesto. O\u010ditno se mi pozna, da imam Ikeo v malem prstu, prav tako polovica sodelavcev, in zato hitro pridemo do konsenza.<\/p>\n\n\n\n

Prinesejo mi veliko \u0161katlo in vanjo pome\u010dem skoraj vse oglase, ki sem jih zbirala ve\u010d kot 12 let. Dovolj je arhivov, dovolj je spomina, itak ni\u010d ne najdem, ko kaj potrebujem. Pa \u0161e tisto, kar bi mogo\u010de pri\u0161lo prav, pravzaprav nima nobene odlo\u010dilne te\u017ee. Ima pa zato to te\u017eo do roba napolnjena \u0161katla, ki je ena oseba ne more ve\u010d dvigniti. Izrinem jo na sredo pisarne; adijo, zgodovina! Shranim si samo nekaj svojih oglasov za lastni arhiv. Malo iz ne\u010dimrnosti, malo pa zato, da ne pozabim na svoje projekte.<\/p>\n\n\n\n

Vmes sko\u010dim na spletno stran na\u0161ega plezalskega kluba, \u010de je \u017ee jasno, kdaj gremo na izlet zimske alpinisti\u010dne \u0161ole. V soboto, super, kar pomeni, da lahko pridem na Conconijev test v nedeljo. S Heleno se po mailu domenim za uro pri\u010detka teka. In tudi za njen merilec sr\u010dnega utripa. \u0160e dobro, da mi ga bo lahko posodila.<\/p>\n\n\n\n

Upam, da v nedeljo ne bom preve\u010d utrujena. V soboto se mi pa\u010d obeta izlet pod Veliko Mojstrovko, obvezno v 1,8 kilogramskih gojzarjih z 1,2 kilogramskimi derezami. Na vsaki nogi torej z dodatno kilo in pol. Kar te\u017eko za nekoga, ki je navajen premikati se v zoom elitkah.<\/p>\n\n\n\n

Vseeno komaj \u010dakam, saj je to \u0161ele tretji izlet zimske \u0161ole. \u010ce ho\u010dem napredovati na tem podro\u010dju, se moram v bodo\u010de ve\u010d posvetiti plezanju, pohodom v gore in tudi dru\u017eenju. Zato po slu\u017ebi namesto k Tikve\u0161u kot navita odletim v Cankarjev dom, kjer poteka 2. mednarodni festival gorni\u0161kega filma. Tina Di Batista, moja in\u0161tuktorica \u0161portnega plezanja in usmiljena du\u0161a, ki me jemlje s sabo na alpinisti\u010dne vzpone, nam bo predstavila svojih 10 let v alpinizmu. \u017de naslov je zanimiv: Cepin namesto kuhalnice. Pred pri\u010detkom predavanja si ogledam \u0161e razstavo arhivskih fotografij Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani.<\/p>\n\n\n\n

A bolj kot \u010drno-bele fotografije prvih slovenskih alpinistov mi jemljejo dih diaprizori Tininih podvigov, ki jih komentira s tak\u0161no lahkotnostjo, kot tudi pleza: prve \u017eenske naveze na Fitz Roy v Patagoniji in na Trango Tower v Pakistanu. Je tudi prva \u017eenska, ki je smu\u010dala z najvi\u0161je gore v Severni Ameriki – Denalija \/ Mount McKinleya. Kot prva Slovenka pa je preplezala tudi vse tri zadnje probleme Alp: severno steno Matterhorna, Grandes Jorasses in Eigerja. Ko sem brala knjigo z istoimenskim naslovom prvopristopnika na Eiger Anderla Heckmaira (eden izmed \u0161tirih junakov tistega dne je bil tudi bolj poznan Heinrich Harrer, pisec knjig Beli pajek in Sedem let v Tibetu), sem zaradi vznemirjenja komaj zaspala. Osvajanje teh smeri v 70 let nazaj je v resnici bila igra na \u017eivljenje in smrt. Ponavadi tisto zadnje.<\/p>\n\n\n\n

Tina je druga\u010dne vrste \u017eenska, kot si predstavljamo alpinistke, pa \u010deprav je bila \u017ee petkrat progla\u0161ena za najbolj\u0161o slovensko alpinistko. Navzven namre\u010d deluje ne\u017eno, mehko, prijetno. Je kot muca, ki takoj zaprede, \u010de jo pobo\u017ea\u0161. V sebi pa skriva levji pogum, neizmerno \u017eeljo in predvsem notranji mir in zbranost, ki sta potrebna za tako ekstremne dose\u017eke. Z njeni dru\u017ebi se res lahko sprostim in prav zato lahko z njo v gorah brez strahu plezam skoraj na meji lastnih zmo\u017enosti. Ker ji zaupam, mi noben vzpon ni prete\u017eak. Tudi moj prvi alpinisti\u010dni vzpon ne \u2013 vzpon po osrednjem stebru v severni steni Triglava \u2013 \u010copovem stebru, ki smo ga opravile za moj 40. rojstni dan. Ah, ko bi ga le \u0161e kdaj, da v drugo za\u010dutim njegovo veli\u010dino! Tako pa sem ga skoraj odsanjala in je \u0161e prehitro minil. No, \u010de lahko re\u010demo temu hitro: dve uri pristopa, devet ur vzpona, tri ure sestopa.<\/p>\n\n\n\n

\ufffc<\/p>\n\n\n\n

\"\ufffc \"\ufffc<\/p>\n\n\n\n

\u010copov steber v Steni.<\/strong>\u00a0Takole zapu\u0161\u010dam kru\u0161ljivo rde\u010do votlino. Najbolj izpostavljeni del pa je t.i. \u010copova mizica, kjer zmanjka vsega – razen 900 metrov ni\u010da nad dolino Vrat.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\ufffc<\/p>\n\n\n\n

Po uspe\u0161nem vzponu.<\/strong>\u00a0Tina, Alenka in moja mi\u017ee\u010da malenkost. V ozadju se vzpenja Sfinga z eno najte\u017ejih smeri v slovenskih gorah – Obrazom Sfinge, katere se je Tina lotila kot druga v navezi s Toma\u017eem Jakof\u010di\u010dem.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Po predavanju odletim \u0161e do na\u0161ega ferajna, kjer \u0161tiri bodo\u010de mlaj\u0161e alpinisti\u010dne pripravnice stopicamo pred vrati dru\u0161tva. Ne vedo\u010d, da so premaknili \u010das sre\u010danja z in\u0161truktorjema za pol ure. Ko sem tik pred rezanjem prvih prstov na nogah zaradi ozeblin, se odlo\u010dim, da se grem raje pogret pred Nobel burek, nato pa hajdi domov. Borisa \u0161e ni. Zakurim kamin, na hitro pospravim pol oljnatega zavitka, pospravim po kuhinji, potem pa se prepustim le\u017eernemu pre\u017eivljanju praznika, ki ga ne priznavam. Preberem \u0161e dvajset strani knjige o upravljanju s financami. Dvajset preve\u010d. Toma\u017e nima vedno prav.<\/p>\n\n\n\n

Petek, 15. februarja<\/strong>
TEK: tekanje do \u010cada, nato pa cikcakanje po PSTju, 53.43, tam okrog 10 km, 165\/174 (juhu, polar spet dela, zato pa internet in Google Earth ne)<\/em><\/p>\n\n\n\n

Bemti. Zbudim se z bole\u010dim grlom in hudim nahodom. Nos se mi je \u010dez no\u010d spremenil v vrelec, ki ga ne more ni\u010desar zaustaviti. \u0160e pred zajtrkom popijem 2 dcl donata, vodo z imunalom, ki ga poplaknem \u0161e z lekadolom plus C. Anja vr\u017ee toast v aparat in o\u010ditno si je pripravila tako kalori\u010den obrok, da vr\u017ee ven varovalko in za nekaj minut ostanemo brez elektrike. Varovalko nadomestimo, potem pa opazimo, da smo se poslovili od interneta. Naklju\u010dje ali vzro\u010dna povezava? (tudi zdaj, ko pi\u0161em, smo \u0161e vedno odklopljeni).<\/p>\n\n\n\n

Upajo\u010d, da bo vse v redu, se zapeljem v slu\u017ebo. Pridna sem kot mravljica, ker pripravljam predra\u010dun za akcijo z ve\u010d kot 60 postavkami oblikovanja celostne grafi\u010dne podobe. S puncami sko\u010dimo na hitro do Smelta na malico (puranov zrezek in ri\u017e, pala\u010dinka z marmelado), nato pa pospravit vse fascikle iz omare. Jej, koliko se je nabralo v petih letih! \u010ce bi za papir sekali drevesa v Tivoliju, bi \u017ee povsem ogolel.<\/p>\n\n\n\n

Na internet sko\u010dim pogledat, kako se odvijajo priprave na na\u0161 izlet. Uf, \u017ee ob osmih se moramo zbrati v Ko\u010di na gozdu pod Vr\u0161i\u010dem, nato pa nas \u010daka vzpon do vrha Velike Mojstrovke (2366 metrov). Glej, glej, to je pa tik nad dolino Tamarja, kjer smo brusili pete konec tedna! Vmes bomo prou\u010devali prerez snega in spoznavali pasti za nastanek plazov. In\u0161truktor Samo nam po internetu po\u0161lje \u0161e priro\u010dnik za zimsko tehniko re\u0161evanja, ki si jo nemudoma natisnem. NNNP, se razume.<\/p>\n\n\n\n

Nato pa zasledim na novi\u010darskem portalu, da je umrl dr. Janez Rugelj. Velik mo\u017e, spo\u0161tovanja vreden. \u010ceprav je s svojimi izjavami ves \u010das skrbel za polemi\u010den odnos \u0161ir\u0161e javnosti do samega sebe. Vendar \u010de pozabi\u0161 na njegove najbolj sporne izjave o \u017eenskah (namenoma pretirane) in namesto tega vzame\u0161 v roke knjigo Poti samouresni\u010devanja, se razkrije veliko bolj kompleksna zgodba, s katero se razmi\u0161ljajo\u010di \u010dlovek mora strinjati. V celoti sem jo prebrala poleti 2004 in na Ruglja za\u010dela gledati z druga\u010dnimi o\u010dmi. Na za\u010detku knjige namre\u010d predstavi teorijo o \u010dloveku elitniku in \u010dloveku mno\u017eice. Prvi postane\u0161 le tako, da se dvigne\u0161 iz povpre\u010dja, da od sebe zahteva\u0161 veliko in to tudi uresni\u010duje\u0161 ter strukturira\u0161 svojo osebnost na novi podlagi. Ter s tem pridobi\u0161 na lastni vrednosti, kar je osnova za uspe\u0161no kariero, polno \u017eivljenje, zdrav partnerski odnos. \u010clovek elitnik zato ne podlega nobeni odvisnosti \u2013 odvisen je sam od sebe, znanje mu daje mo\u010d za samouresni\u010devanje v \u017eivljenju.
In prav zato nahrulim na\u0161ega sodelavca, ki prileti v pisarno in z nekak\u0161no \u0161kodo\u017eeljnostjo sporo\u010di, da je Rugelj umrl. Rugelj. Ne, on ni Rugelj, pa\u010d pa velika osebnost, ki je s svojo metodo dru\u017einske terapije pomagal mnogim, da so se na\u0161li. Ne tistega starega \u010dloveka v sebi, pa\u010d pa najbolj\u0161e od najbolj\u0161ega, pomirjenega s sabo in svetom.<\/p>\n\n\n\n

Kon\u010dam ob petih in nemudoma se zapeljem do Tikve\u0161a, kjer vlada popolnoma druga\u010dna podoba kot ob torkih in \u010detrtkih. Pustota. Na hitro se preoble\u010dem, na hitro naredim tudi nekaj ogrevalnih vaj, nato pa po Igorjevih napotkih glede tempa poletim do \u010cada. Tam se obrnem, te\u010dem nazaj po Ve\u010dni poti in krenem po kolesarski stezi preko mosti\u010dka in biotehni\u0161ke fakultete na PST proti Grbi. Nato pa krog podalj\u0161am z meandrom, ki ga po novem ponuja odcep za tehnolo\u0161ki park. Sne\u017einke naletavajo, mraz je, iz nosa mi te\u010de, da bo treba kmalu poklicati vodovodarja. Zavijem nazaj na PST, se zrinem med policijsko kiblo in voznikom, ki so ga polopar\u010dkali na za\u010detku na\u0161ega 2. kilometra in v navidez hitrem tempu brzim proti izhodi\u0161\u010du.
Na bajerju se kot dva parnika premikata dva ogromna laboda. Odbrzim mimo po dalj\u0161nici do Tikve\u0161a, kjer je parkiran samo moj pi\u017eoj\u010dek in avto s \u010dudnimi tipi z glasno glasbo iz Gu\u010de, tako da se hitro spokam. Na poti do doma se oglasim \u0161e v Trnovem pri \u0161e eni od ljubiteljic Ikee, kateri \u017ee dva tedna preva\u017eam v prtlja\u017eniku prevleko za posteljo. Nagradi me s pi\u0161koti, s katerimi si zaprem okno prilo\u017enosti.<\/p>\n\n\n\n

Ker sem na meji bolezni, popijem coldrex, \u010daj z medom in \u0161e imunal za povrh. Najbolj pa pomaga namakanje v vro\u010di kopeli. Ko se spravim k sebi, pa \u017ee za\u010dnem spravljati na kup vso alpinisti\u010dno opremo, hrano in topla obla\u010dila. Jutri nas bo pri\u010dakalo najmanj 12 stopinj minus, v navezi z vetrom. Za vsak slu\u010daj roma v nahrbtnik \u0161e podkapa, taka z luknjo za o\u010di. Z njo ne sme\u0161 na \u010drpalko, ker te na hitro vklenejo, lidu lidu…
Uro si navijem oziroma odtipkam na 5.45.<\/p>\n\n\n\n

Sobota, 16. februarja<\/strong>
POHOD: vzpon na Malo Mojstrovko, 700 metrov vi\u0161inske razlike, skupaj z vajami in spustom 6.25 ure, 114\/162, 1246 pokurjenih kalorij (halo, v \u0161estih urah?)<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav mi \u0161e vedno lije iz nosa, si pogumno oprtam nahrbtnik z vso opremo in s pi\u017eoj\u010dkom oddrvim na zbirno mesto – Petrolovo \u010drpalko v Dravljah. Na\u0161a skupina osmih te\u010dajcev se po\u010dasi zbira. Poudarek na po\u010dasi. Eva je namre\u010d ugotovila, da je doma pozabila gojzarje. Njen fant se ponje nemudoma zapelje na drug konec Ljubljane. Medtem ko \u010dakamo, se razkropimo v prodajalno. \u017de ob pol sedmih je tam cel kup ljudi. \u017de kar nekaj jih stoji v vrsti za vpla\u010dilo \u010darobnega listi\u010da lota, ki jim bo v nedeljo prinesel milijon evrov in s tem tudi te\u017eko pri\u010dakovani trenutek, ko bodo \u0161efu odrezali kravato. Ko sem \u017ee tam, \u0161e jaz vpla\u010dam enega (kravata je pa le kravata!), zraven pa \u0161e Delo in Dnevnik za branje v naslednjih dneh.<\/p>\n\n\n\n

Deset minut do osmih so gojzarji v rokah presre\u010dne lastnice. Punce se presedemo v ve\u010dji avto, fantje pa v drugega in odbrzimo proti Kranjski Gori. Za razliko od prej\u0161njega petka se bodo o\u010ditno vsi smu\u010darji odpravili na pot pol ure kasneje (ali pa ostali doma na toplem), tako da nas passat brez vsakih zastojev pripelje \u017ee ob 8.03 do Ko\u010de na gozdu. Samo tri minute prepozno, zato na\u0161a in\u0161truktorja Andreja in Peter nista preve\u010d huda. Saj ne moreta biti, ker prideta minuto za nami.<\/p>\n\n\n\n

Cesta je splu\u017eena do vrha in dobre volje se zapeljemo na Vr\u0161i\u010d. Tam na lastni ko\u017ei ugotovimo, kaj so mislili vremenarji z napovedjo: pihal bo okrepljen severovzhodnik. Itak je peklensko mraz, sunki vetra pa poskrbijo, da se po\u010dutimo kot v Himalaji. V premagovanju mraza se \u0161e bolj \u010dudim nealpinistom, ki hodijo tja na komercialne odprave zaradi \u017ee omenjenega sensation seeking. Ker sem na meji bolezni, sem oble\u010dena kot polh, pa mi kljub temu zanohta v noge \u017ee na parkiri\u0161\u010du. Karseda hitro se odpravimo proti Mojstrovki, vendar se ustavimo \u017ee po prvih 200 vi\u0161inskih metrih, saj nam in\u0161truktor Andrej poka\u017ee, kako dolo\u010damo sne\u017eni prerez. Z lopatko urno izkoplje meter in pol globoko jamo in potem opazuje, kako si sledijo sne\u017ene plasti. Sneg je dokaj varen za nadaljevanje vzpona, zato smo takoj za, da nadaljujemo proti Pripravni\u0161ki grapi. Seveda, stati v tistem mrazu ni preve\u010d dobro za zdravje, je pa za kirurge, ki re\u017eejo \u010drne prste. In za \u010devljarje, ki delajo po naro\u010dilu posebne \u010develjce manj\u0161ih \u0161tevilk. V Pripravni\u0161ki grapi, ki poleti najbr\u017e ponuja \u010disto simpati\u010den, \u010deprav bolj strm prehod, piha, kot da bi tam ves \u010das pristajali helikopterji. Veter spro\u017ea hudournike pr\u0161i\u010da, ki drvijo mimo nas. Z novim novcatim cepinom in derezami pikam v sneg in posku\u0161am odmisliti, da mi pr\u0161i\u010d v vrtincih polni son\u010dna o\u010dala z notranje strani. \u0160e dobro, da nisem pozabila na podkapo. Nanjo sem si poveznila \u0161e modro kapo, \u010dez \u010delado in \u0161e kapuco od jakne. Podobna \u010debulna tehnika obla\u010denja je ponovljena po vsem telesu. In vseeno zmrzujem v noge, prste na rokah, v obraz.<\/p>\n\n\n\n

Zagrizem se v strmino in poskusim odmisliti vse viharje okrog sebe, saj \u017ee vidim oba vrhova: Veliko in Malo Mojstrovko. Najprej gremo osvojit manj\u0161i vrh. Videti je, kot da bo to najprej uspelo lepemu \u010drnemu psu. Ku\u017ea jo maha naprej in se vra\u010da k lastnici v rde\u010di bundi, ki pa ni del na\u0161e skupine. Ko jo kon\u010dno dose\u017eem in prehitim, v njej prepoznam Aljo iz Teka\u0161kega foruma, s katero smo skupaj potovali na Beograjski maraton. Zamaskirano v roparko, v obupnem begu \u010dez planine, me najprej ne spozna. Zato je presene\u010denje toliko ve\u010dje, ko me \u010dez nekaj minut ujame tik pred vrhom in mi pove, da bere moj dnevnik na na\u0161i spletni strani. Priznanje na 2330 metrih dobro dene, \u010deprav se borim z naleti vetra in pr\u0161i\u010da in mrazom 15 stopinj pod ni\u010dlo.<\/p>\n\n\n\n

\"\ufffc<\/p>\n\n\n\n

Na vrhu Male Mojstrovke.<\/strong>\u00a0Sunki vetra so tako siloviti, da nas je premikalo kot kamione v Vipavski dolini. Bele lise na Aljini fotki so sneg, ki ga odna\u0161a mimo. In kje sem jaz? Druga z leve.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zato jo namesto na Veliko Mojstrovko odhla\u010damo ni\u017eje. Vsi razen Andreja, Jakoba in stilsko spremenjenega Krisa (brez dredov, zato pa z balinom), ki so na vrh vla\u010dili smu\u010di in board in imajo zdaj predkupno pravico za eleganten spust.<\/p>\n\n\n\n

\"\ufffc<\/p>\n\n\n\n

Velika Mojstrovka.<\/strong>\u00a0Kdaj drugi\u010d oziroma prvi\u010d.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Da se vsaj malo segrejem, se kot prva javim za kopanje jame za dolo\u010danje sne\u017enega prereza. Delo res pogreje, zato \u0161e malo zapretiravam s hitrostjo odkopa. Ogrevalne u\u010dinke poka\u017ee tudi ekspresno hitro iskanje ponesre\u010denih pod plazom z \u017eolno, najbolj pa spust v dolino. Ko pridemo do prehoda Grebenec, nas in\u0161truktorica Petra navdu\u0161i, da se spustimo navzdol kar sede. Kolena je treba \u0161parat, si mislim, zato se ji pridru\u017eim in se v lepo izdolbenem sne\u017enem jarku po\u0161tno le\u017ee\u010de dostavim do vzno\u017eja.<\/p>\n\n\n\n

Sre\u010dno vrnitev ho\u010demo poplakniti s sokovi, ki pa so v mrazu vsi pomrznili in zdaj bolj spominjajo na sadni sorbet. V Ko\u010di na gozdu (kdo se je spomnil tak\u0161nega imena?) \u017ee kujemo poslovne na\u010drte o novih pija\u010dah – zamrzkih, ki jih bomo lansirali na trg.
Ko popapcam pala\u010dinki s skuto in toplim brusni\u010dnim prelivom, me oblije ena taka prijetna utrujenost, da si takoj za\u017eelim vrnitve. Na sre\u010do je tudi pot domov hitra. \u010cisto slu\u010dajno me pred vhodnimi vrati \u010daka Boris. Ker sem utrujena in gledam njega namesto pomi\u010dna dvori\u0161\u010dna vrata, podrsam z zadnjim desnim blatnikom. Sli\u0161i se glasen rsk, boink. \u010ceprav je \u010drta zelo vidna, se ne sekiram preve\u010d, ker itak je, kar je. Na \u0161kodo kmalu pozabim z namakanjem v banji s sobotnim branjem v rokah. Nato pa Miss Marple in ti moj dragi dnevnik in ra\u010dunalnik, ki nima interneta in ne morem preveriti po\u0161te. Niti pogledati, \u010de je kdo poslal kak\u0161no lepo slikco z dana\u0161njega izleta. Mo\u017eno je, da ne bo delal niti jutri in bo \u0161tala s po\u0161iljanjem. Skratka. Nenormalno lep dan je bil in jutri ne grem na Conconija, ker sem na meji bolezni. In pika.<\/p>\n\n\n\n

Nedelja, 17. februarja<\/strong>
TEK: od doma na Medvedovi do Grbe in nazaj, 11,3 km, 59.30, 160\/169<\/em><\/p>\n\n\n\n

Heleni po\u0161ljem SMS, da bo Conconijev test potekal brez mene. Zunaj je tak mraz, da mi niti ne misel ne pride, da se grem kak\u0161ne tekmovalne pospe\u0161ke. Poleg prehlada me zdaj \u0161e zbada v grlu. Vseeno se odlo\u010dim, da se ob devetih odpravim na enourni tek. Oble\u010dem se letom in mrazu primerno. Na PST jo uberem naravnost od doma, iz Spodnje \u0160i\u0161ke. Prvi kilometer se ogrevam, nato pa kar sledim zastavljenemu tempu. Ko pridem do bajerja, pokukam na polarja in potem lepo drncam v tempu 5.10 do za\u010detka vzpona pri Grbi in nazaj. Vsake toliko sre\u010dam v najdebele\u0161a obla\u010dila zavite sprehajalce. Tu in tam re\u017ee mrzel zrak kak\u0161en teka\u010d, med njimi tudi na\u0161 soteka\u010d, ki se mu ne spomnim imena. No ,saj veste, tisti visoki, v modrih obla\u010dilih, ki dr\u017ei roke med tekom pod kotom 90 stopinj…<\/p>\n\n\n\n

Sonce je za\u010delo greti \u017ee malce bolj pogumno. O, da ne bi! \u010ceprav sem prehlajena, zavoham gnojnico, s katero izdatno polivajo kose\u0161ka polja. Hvala Igorju, da letos ve\u010d treniramo po Ro\u017eniku in Mostecu in se tako izogibamo Stinking fields forever.
Malo \u010dez deset sem \u017ee na Medvedovi. Na hitro si operem lase, zbudim Anjo in ob dogovorjeni uri sedimo v avtu za Semi\u010d. Ob pol enih nas namre\u010d \u010daka nedeljsko kosilo in mama je, kar se tega ti\u010de (in vsega drugega takisto), zelo natan\u010dna. \u017delod\u010dek je prazen, ne gremo \u0161e narazen, si mislim, ko ovinkarimo proti Beli krajini. Zunaj je \u0161ajba, v avtu pa prijetno toplo, tako da se me loteva dreme\u017e. Zbudi me goveja juha na mizi in hitro si potola\u017eim zimsko spanje in vol\u010djo lakoto. \u0160e za prej\u0161nji dan si na kro\u017enik nalo\u017eim meska, solate in krompirja. Za mizo smo zbrani vsi razen brata Du\u0161ana, ki je je na smu\u010danju. Po kosilu smu\u010damo tudi vsi ostali in navijamo za na\u0161e slalomiste. Bravo, na\u0161i!<\/p>\n\n\n\n

Nato se za\u010dne tradicionalno pokanje doma\u010dih dobrot. Vsem, ki imate sorodnike na de\u017eeli, zveni to znano: malo jaj\u010dk, pa le\u0161nikov, pa \u0161e forzicije za v vazo, o, pa \u0161e doma\u010da salama kapitalka! Med o\u010dmi ima kar 40 centimetrov!<\/p>\n\n\n\n

Najve\u010dji plen pa se skriva v Toma\u017eevi sobi. Imenuje se delujo\u010di internet. Sko\u010dim pogledat, \u010de je kaj po\u0161te in res so gor Aljine in Evine fotke z v\u010deraj\u0161njega izleta. Hvala obema za barvit prispevek.<\/p>\n\n\n\n

Kot vedno se nam kmalu za\u010dne muditi domov. Anja mora biti doma ob petih, saj jo pridejo pofotkat za cast za neko reklamo, poleg tega pa se v sredo odpravlja na enajstdnevno kri\u017earjenje po Mediteranu. Enim se gode, drugi pa moramo hodit v slu\u017ebo, reciklirat smeti, pospravljat, sesat preproge in likat. Ja, \u017eivljenje je res loterija. Pa \u0161e glavni dobitek gre v Velike La\u0161\u010de (ubogi \u010dlovek, koliko novih sorodnikov bo dobil), jaz pa do sosednjega bloka sortirat smeti celega tedna. Nato pa do sosede Jasne, da od nje po\u0161ljem prispevek tega tedna. Zve\u010der me \u010daka \u0161e knjiga, \u010de se \u017ee prej ne utopim v kupu perila, ki je zrasel na su\u0161ilcu perila kot koralni greben.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ponedeljek, 11. februarjaPROST DAN Za mano je mirna no\u010d. Kon\u010dno se naspim, dru\u017ebo mi je delala tudi na\u0161a ma\u010dkica Liza. \u0160ele spo\u010dita in v varnem zavetju doma se za\u010dnem zavedati, kako enkratno vzdu\u0161je smo \/ ste \/ so pri\u010darali v Planici. Od tu do odlo\u010ditve, da \u017eelim tudi drugo leto, \u010de \u017ee ne prej, ponoviti […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-711","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/711","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=711"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/711\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":712,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/711\/revisions\/712"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=711"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=711"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=711"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}