Dragi dnevnik, dragi soteka\u010di<\/p>\n\n\n\n
NEKAJ MALEGA O MALIH MARINKAH<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ime mi je Marinka. In ne, ne pi\u0161em se Hop, pa\u010d pa kar ponosno nosim priimek, ki si ga lasti \u0161e 148 sodr\u017eavljanov in sodr\u017eavljank. Da pa vseeno radi sko\u010dimo na hop! se je pokazalo pred zadnjim Ljubljanskim maratonom. Na polmaraton smo se prijavili kar \u0161tirje \u0160imci. Odtekla sva ga le z bratom Toma\u017eem, a vseeno. A o\u010ditno imamo v svojih belokranjskih genih dovolj trme in vztrajnosti, da tudi tako kljubujemo le\u017eernosti, ki se \u0161e prerada brati z em\u0161om.<\/p>\n\n\n\n To je bil \u017ee moj \u010detrti nastop na ljubljancu, doslej najuspe\u0161nej\u0161i. Tri tedne kasneje sem v Palmanovi svoj \u010das \u0161e izbolj\u0161ala. Leta 2004, ko sem po dvajsetih letih pavze (od tega polovico v cigaretnem dimu) za\u010dela te\u010di, se mi je dose\u017eek blizu 1.40 zdel znanstvena fantastika. Seveda takrat \u0161e nisem poznala Igorja Kogoja in sedanje teka\u0161ke dru\u017ebe, ki mi trikrat na teden na ogled postavi svoje veliko, \u0161portno srce.<\/p>\n\n\n\n Za mano je zanimivo leto. \u0160tirje polmaratoni, med drugimi v zanosnem Beogradu. Za povrh pa sem si pritekla \u0161e tri uspe\u0161ne kratkodejanke, vse po vrsti polne komi\u010dnih zapletov: nespe\u010dne Radence, \u017ee skoraj odpisane trojke in svojo \u010disto ta pravo prvo zmago v rojstnem Semi\u010du. Ja, tudi to je bila komedija, bo\u017eanska komedija!<\/p>\n\n\n\n In kako naprej? V novo teka\u0161ko sezono vstopam spro\u0161\u010dena in brez prevelikih pri\u010dakovanj. Kar ne pomeni, da bom po\u010divala na lovorikah! Kdo me pozna, ve, da besede po\u010ditek ni v mojem slovarju. Na \u017ealost, bi zavzdihnili moji doma.<\/p>\n\n\n\n Petek, 1. februarja<\/strong> Jutro se za\u010dne z zamudo. Namesto v slu\u017ebo sko\u010dim v BTC na zanimiv pogovor. Greh se pove, gre\u0161nika pa ne, so me pou\u010dili na predavanjih iz zgodovine gledali\u0161\u010da na AGRFT. V mojem primeru ne povem niti greha niti gre\u0161nika, saj se greh niti ni zgodil, vpra\u0161anje pa je, \u010de se kdaj bo. Vedno bodi pripravljen na nove izzive, sploh poslovne, je naslednji \u017eivljenjski nauk. Zato sem zagrabila ponujeno priliko in od\u0161la na razgovor.<\/p>\n\n\n\n Sogovornik zamuja; moj skrbno na\u010drtovan timing se za\u010dne podirati, \u0161e preden se je pravzaprav za\u010del. Tudi sam pogovor ste\u010de v nepri\u010dakovano smer. Izleti v neznano mi niso tuji, po\u017eivljajo me, mi vlijejo novih mo\u010di, nori izzivi so vedno bili svojevrstni pace-maker v mojem \u017eivljenju. Pogosto pravim, da je treba vsake toliko sko\u010diti na glavo, da bi se obdr\u017eal z nogami trdno na tleh. Takrat, ko sko\u010di\u0161, ne ve\u0161, kako se bo zadeva kon\u010dala, ali bo uspe\u0161nica za bogove ali popolna polomija, od katere bo \u0161e dolgo bolela glava. Vseeno pa moram verjeti v tisto prvo, da se sploh lotim skoka. Konec koncev je od mojih odlo\u010ditev odvisno ne samo moje \u017eivljenje, pa\u010d pa tudi \u017eivljenje moje dru\u017eine. No, ne vem, \u010de me zdaj preveva ob\u010dutek, da se bo pristanek kon\u010dal sre\u010dno, v ustrezno globoki vodi. Zato se me\u0161anih ob\u010dutkov odpeljem v slu\u017ebo, kjer me \u010dakata dva projekta.<\/p>\n\n\n\n Za mano je namre\u010d naporen teden. Pravkar smo zmagali na nate\u010daju za akcijo Delo oziroma NeDelo in \u010dimprej je treba oddati \u0161e zadnji predra\u010dun. Kot zakleto mi zadnje \u010dase nagaja po\u0161ta oziroma server in predra\u010dun zunanje sodelavke pri tem projektu se zatakne nekje v purgatoriju medmre\u017eja. Po dobri uri \u0161nofkanja levo in desno mail odkrijemo in prisilimo, da pade v inbox. Ni\u010d \u010dudnega, da ni bil dobrodo\u0161el \u2013 \u0161tevilke se mi zdijo previsoke, da bi jih naro\u010dnik kar takole potrdil.<\/p>\n\n\n\n Namesto penjenja nad cenami in tehnologijo se smejo\u010de lotim naslednjega projekta – akcije pospe\u0161evanja prodaje meni ljube znamke piva. Rade volje bi vam \u0161e kaj napletla o ogla\u0161evanju, s katerim si \u017ee od \u0161tudijskih let na dramaturgiji slu\u017eim kruh in potico, vendar se bojim, da je za ve\u010dino ljudi ta tema izguba \u010dasa, denarja in nadarjenih ljudi. \u010ceprav vam moram priznati, da do njega gojim ljube\u010d odnos, ne samo kupoprodajnega. Z razvojem novih tehnologij in tudi tr\u017eenjskih pristopov, konec koncev z mojimi izku\u0161njami, strate\u0161kim znanjem in samozavestjo, pomagam oblikovati blagovne znamke, njihove podobe, njihov nastop na tr\u017ei\u0161\u010du. Da bi se za dolgo zapisale v spomin, srca in denarnice potro\u0161nikov.<\/p>\n\n\n\n In ena od blagovnih znamk, ki to ve\u010d kot uspe\u0161no po\u010dne z mano, je Ikea, kamor se odpravljava s sodelavko Tino po slu\u017ebi. Oziroma \u017ee prej. Ikea. \u010ce je ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti. Ikea. \u0160vedska ambasada stila. Ikea. Vsaki\u010d, ko se zagledam v njihov prav ni\u010d protestantsko skromen katalog, vsaki\u010d ko jo obi\u0161\u010dem in si kaj malega privo\u0161\u010dim (\u0161e raje pa velikega), se obnovi moja dolgotrajna ljubezen do nje. Khm, \u017ee vidim, kako mr\u0161\u010dite pogled in se spra\u0161ujete: \u00bbJa, kaj pa pridne indijske otro\u0161ke ro\u010dice, ki tkejo vsa tista pregrinjala za skodelico ri\u017ea na dan?\u00ab Khm, moralna dilema obstaja, obstaja pa tudi nekaj takega, kar se imenuje center za pozabo, center za ignoranco. Ko ga vklju\u010dim, se izklju\u010di mentalna slika vseh tistih podpla\u010danih ljudi, ki tkejo in ustvarjajo \u0161vedsko zgodbo o uspehu. Ostane samo \u0161e ble\u0161\u010de\u010da potro\u0161ni\u0161ka meka, kamor se rada vra\u010dam.<\/p>\n\n\n\n In tako uspem nahecati na\u0161o art direktorico, nadarjeno oblikovalko Tino, da se samo enkrat \u017eivi, sploh v petek, ko je Ikea odprta do pol osmih in ko konec koncev nimam treningov. Od\u0161templjava se, aparatek se nama zare\u017ei z velikih minusom ur (pa \u0161ele prvega smo!). Kljub temu pobalinsko in dolgima nakupovalnima spiskoma smukneva v njihovega dru\u017einskega enoprostorca, za vsak slu\u010daj z odstranjenimi zadnjimi sede\u017ei. Pot do Gradca z z-jem hitro mine. Nobeni ni kaj preve\u010d do prigrizka \u2013 sline bova raje cedili v trgovini. Pogovor se su\u010de okoli religije, njeni nara\u0161\u010dujo\u010di vlogi v sodobni dru\u017ebi, nato pa presko\u010diva k bolj tuzemeljskim temam \u2013 k Ikei in opremljanju stanovanj, seveda.<\/p>\n\n\n\n V trgovini se kot bla\u017eeni premikava od oddelka do oddelka, zaslepljeni od kri\u010de\u010dih barv in lu\u010di. Vsake toliko kot pravi poznavalki, po du\u0161i pa gospodinji in potro\u0161nici, pobo\u017eava teksture blaga, se kot najve\u010dji vernici dotikava lesenih povr\u0161in in potihem moliva, da so stvari, ki jih imava ogledane, na zalogi. Ko kon\u010dno prilebdiva do skladi\u0161\u010da pred izhodom in nalo\u017eiva vse tiste regale, \u0161katlice in \u0161atuljice, sve\u010de in lu\u010dke, serviete in kupe blaga na tri vozi\u010dke, naju v tem zamaknjenem stanju zmoti prodajalka. Prav polikano naju opomni, da je ura \u017ee zdavnaj pre\u010d, kar pomeni, da je vrag \u0161alo vzel in da zapirajo. Tina s svojo bravurozno nem\u0161\u010dino (jaz lahko medtem izdavim samo Aber doch, bitte) priprosi gospo, da ji pomaga poiskati \u0161e zadnji regal. Ah, znova se je pokazalo, kako je beseda most med ljudmi. In \u0161e enkrat se je potrdilo, da pride prav, \u010de do \u0161tudija \u017eivi\u0161 v Nem\u010diji in si tudi po jeziku, ne samo na pogled in po pla\u010dilni kartici enak med enakimi. Aber doch. Miza Tisch, riba Fisch.<\/p>\n\n\n\n Za nama zadrlesknejo vrata trgovine. Kot zadnji se znajdeva na povsem praznem parkiri\u0161\u010du. Po\u010dasi in pogledav\u0161i \u010dez ramo, \u010de nama grozi napad v samoti betonskega podzemlja, nalo\u017eiva vso robo (\u0161kodo\u017eeljne\u017ei bi rekli ceneno kramo) in se radostno odpeljeva proti Ljubljani. Tista pri\u0161parana banana in jabolko nama, zdaj ko so energetske (in finan\u010dne) zaloge povsem prazne, prideta \u0161e kako prav. Ura je \u017ee pol enajstih, ko s svojim pi\u017eoj\u010dkom zapeljem na doma\u010de dvori\u0161\u010de. Jebe\u0161trga, si pravim, ko tovorim vre\u010dke po stopnicah, je tale nakupovalni \u0161portni dan utrujajo\u010d! In drag. Tako in druga\u010de.<\/p>\n\n\n\n Sobota, 2. februarja<\/strong> Pustna sobota je namaskirana v Ikeo. \u017de ob devetih, takoj po zajtrku in prelistanju Sobotne priloge in Dnevnikovega Objektiva, se znajdem na drugem koncu Ljubljane. Pri sodelavki Dolores me pred njenim novim stanovanjem v Ro\u017eni dolini \u010daka drugi del sestavljanke imenovane regal Besta Holmbo. Ker se vseh podvigov z Ikeo (nakupovalni mrzlici nakljub) lotevam karseda racionalno, smo se v na\u0161i agenciji odlo\u010dili za skupinsko naro\u010dilo po internetu, saj le-ta omogo\u010da brezpla\u010dno dostavo. Sploh pri ve\u010djih kosih je to ve\u010d kot pridipravsko. Ko zakora\u010dim na dvori\u0161\u010de hi\u0161e, potrebne kozmeti\u010dne prenove, me tam poleg tiso\u010derih \u0161katel Made by Ikea \u010dakata \u0161e sodelavca Matej in Jan. Pravzaprav se mi je za hip zazdelo, da smo dogovorjeni za en tak mini kolegij. Le da tokrat namesto projektov dajemo vsak na svoj kup oziroma v avto \u0161katle in zavitke. Za\u010dne se ko\u010dljiva naloga iskanja \u0161ivanke v kopici sena, vredni 9000 evrov. Mojih 170 evrov se je skrilo nekam na dno tega kupa, zato porabim kar nekaj mo\u010di pri prelaganju skrbi in veselja nekoga drugega, tretjega, \u010detrtega. Ah, da ne pozabim. Vmes neskromno de\u017euje, kar pove\u010duje na\u0161o agonijo, nas, raziskovalcev nekoristnega sveta. Hop, Cefizelj, pa te imam! zakli\u010dem, ko se prebijem do \u0161katle z omaro in za povrh \u0161e treh vratc zanjo. V avto \u017e njimi!<\/p>\n\n\n\n Dolores se na pragu svojega bodo\u010dega doma spoprijema s te\u017ejim vpra\u0161anjem, kam naj, zaboga, zlo\u017ei vse naro\u010deno blago. V stanovanju se namre\u010d \u0161e su\u010dejo mojstri in ni\u010d ne ka\u017ee, da bodo gotovi \u010dez vikend. Kmalu odkrije, da ima poleg drvarnice \u0161e prostor\u010dek na podstrehi in tja romajo s skupnimi mo\u010dmi vse tiste omare, postelje, kuhinjske omare, skratka vse, kar bo njo in njeno Larico obkro\u017ealo v prihodnosti.<\/p>\n\n\n\n Z mislijo, kako si bosta postlali v novem domu, se vrnem v svojega. Z Borisom se takoj lotiva premikanja in praznenja stare kuhinjske komode s pridihom art decoja, ki nama je vdano slu\u017eila zadnjih 16 let in vase mol\u010de sprejemala vse, kar se nama je zdelo \u0161koda odvre\u010di. Zdaj je pa res \u010das, da naredi prostor novemu. Z vso skrbnostjo in mojo devi\u0161ko natan\u010dnostjo se lotiva postavljanja najnovej\u0161e pridobitve – omare, ki ji bova v drugem dejanju pritaknila \u0161e tri regale in jih postavila v obliki narobe obrnjenega E-ja.<\/p>\n\n\n\n Bolje re\u010deno kot storjeno. Ve\u010d kot sto let stara hi\u0161a namre\u010d ritne ob vsakem poskusu vrtanja v pol metra debele zidove in bruhne iz svojega drobovja starodavne savske naplavine. Za name\u010dek zagipsani pakelci ne primejo dobro. Rezultat? Ve\u010dkratno dviganje 20-kilogramskega regala na vi\u0161ino 1,90 metra, name\u0161\u010danje vijakov v luknje, vija\u010denje not, vija\u010denje ven, ker tretji vijak enostavno ne prime. Nato pa novo gipsanje, vmes \u010dakanje. Ponovi vajo in znova neuspe\u0161ni poskus. I tako tri puta.<\/p>\n\n\n\n Od obupa grem vmes kar polikat celotedensko \u017eehto, kar res ka\u017ee na obseg obupa. No, med likanjem me na tevej\u010dku tola\u017ei gospodi\u010dna Marple z novim detektivskim primerom, ki kar spolzi mimo, ker z drugim o\u010desom gledam na\u0161o nedokon\u010dano simfonijo. Odlo\u010dim se, da je jutri nov dan. Zato odpovem \u017ee dogovorjeno kosilo pri mojih doma v Semi\u010du in se z Objektivom odplazim v posteljo. Nahahljam se ob pogledu na Boruta Pahorja, kako poriva rumenega fi\u010dka v fancy obleki. In v podobnem fi\u010dkastem razpolo\u017eenju zaradi petkove in sobotne odisejade oziroma ikeade potonem v spanec. Potrebujem ga, \u017ee zjutraj me \u010daka trening.<\/p>\n\n\n\n Nedelja, 3. februarja<\/strong> Moja Anja, pubertetnica z dolgim sta\u017eem, je zazibana v sanje. Ne samo, ko se ob nedeljah ob 8.45 odpravljam na tek, pa\u010d pa tudi, ko se vrnem. Razen ob tistih nedeljah, ko nas Kogojeve sotrpine (po lastni \u017eelji!) \u010daka dalj\u0161i tek. Ta nedelja je \u017ee ena tak\u0161nih. Kar nekaj se jih namre\u010d podaja na tek po celotnem PST-ju, na vseh 33 kilometrov. Tudi sama bi bila rada med njimi, zato si zjutraj doma pripravim vse potrebno za tri ure dolgi tek okrog Ljubljane. V torbico zlo\u017eim izotoni\u010dno pija\u010do, dva gela in \u0161e dve energijski tableti za povrh. In seveda WC papir, ker tri ure so pa vseeno tri ure.<\/p>\n\n\n\n Lani sem obkro\u017eila celotno traso dvakrat in obakrat so bili ob\u010dutki bo\u017eanski. In prav ni\u010d partizanski, saj ni bilo nobenih bitk s samo sabo, v nobenem trenutku teka. No, mogo\u010de zadnja dva kilometra, ko so noge \u017ee postajale te\u017eke. Na traso sem se prvi\u010d odpravila s soteka\u010dico Simono (kje si, Simona?), drugi\u010d pa s Sa\u0161o in Klavdijo, obakrat v tempu 5.47. Zdaj jih \u0161e kako pogre\u0161am, saj so na\u0161i fantje in Helena pravi norci in celotno pot pohrustajo takole za \u0161alo, v tempu okrog 5.00 oziroma 4.30.<\/p>\n\n\n\n Na parkiri\u0161\u010du pri nekdanjem motelu Tikve\u0161 mi hitro postane jasno, da nimam primerne dru\u017ebe in da je bolje vrabec v roki kot golob sredi Golovca. Zato se pametno odlo\u010dim za dvourni tek v dru\u017ebi kot za tek po celotni trasi v samoti. Priklju\u010dim se Kaji, Gorazdu, Iztoku, Roku z Luno, rekorderkami med pasjimi maratonkami, Albini in na\u0161i novi soteka\u010dici, ki me je na \u010detrtkovem treningu presenetila s hitrostjo. V \u010detrtek smo jo namre\u010d \u017egali do hale Tivoli v tempu 4.35 in vseh \u0161est kilometrov do tja nam je pridno sledila, za\u010detnica. Japajade! Za\u010detnica! Ki polmaraton prete\u010de v 1.41. Mislim, da sem z njo dobila novo zaj\u010dico, ki me bo spodbujala na treningih. Kar ni slabo. Vmes sem se namre\u010d \u017ee ustra\u0161ila preprostega dejstva, da so res talentirani teka\u010di postali zame prehitri in da mi manjka prave, zdrave vzpodbude.<\/p>\n\n\n\n Danes me s svojim hitrim tekom vzpodbujata Kaja in Gorazd, ki se \u017ee pripravljata na svoje prve leto\u0161nje triatlone. Tempo je temu primeren. Prve kilometre te\u010demo pod 5.00. To pa \u017ee ni pogovorni tek, si mislim, ko pogledam na polarja. Ampak tak\u0161ni prilo\u017enosti se ne odre\u010de\u0161 kar tako. Bo vsaj dober trening, obli\u017e na mojo 33-kilometrsko rano. Po pol ure se hitra trojica obrne, na\u0161a banda \u0161tirih, da o psu niti ne govorimo, pa jo nadaljuje po PST-ju in se skoraj pofo\u010dka pri Jur\u010dkovi cesti. Ko se obrnemo, si hitro prera\u010dunam tempo na polovi\u010dki. 5.10, ni slabo.<\/p>\n\n\n\n Nato vztrajam v tej hitrosti in z Rokom jo ma\u0161eva proti Kosezam. Na koncu udariva \u0161e fini\u0161 in kar nekaj sekund potrebujem, da pridem k sebi. Ampak ob\u010dutek je pa dober, odte\u010di polmaraton za trening v \u010dasu 1.49.<\/p>\n\n\n\n Z Ireno, vedno drago, \u010deprav biv\u0161o sodelavko, brihtno, razgledano in ljubko s svojim primorskim naglasom, se odpraviva domov. Ko jo odlo\u017eim pred njenim blokom, zavzdihnem. \u010caka me, saj veste kaj. Ikea \u017ere svoje otroke, kaj ne bi. \u010caka me \u0161e kar nekaj sestavljanja in pospravljanja, kuhanje kosila, kavica po kosilu, … V stanovanju je, kot bi tre\u0161\u010dila bomba in tako bo najbr\u017e \u0161e nekaj dni, dokler se zadeve ne postavijo na svoje mesto. Za naslednjih 16 let, upam.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Dragi dnevnik, dragi soteka\u010di NEKAJ MALEGA O MALIH MARINKAH Ime mi je Marinka. In ne, ne pi\u0161em se Hop, pa\u010d pa kar ponosno nosim priimek, ki si ga lasti \u0161e 148 sodr\u017eavljanov in sodr\u017eavljank. Da pa vseeno radi sko\u010dimo na hop! se je pokazalo pred zadnjim Ljubljanskim maratonom. Na polmaraton smo se prijavili kar \u0161tirje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-707","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/707","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=707"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/707\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":708,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/707\/revisions\/708"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=707"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=707"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=707"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
HITRA HOJA: \u0161oping v Ikei, Graz, 4.30, 3 km, pulz 90 \/ 180 (pri blagajni)<\/em><\/p>\n\n\n\n
VAJE ZA MO\u010c: premikanje pohi\u0161tva, postavljanje in dviganje omaric, ve\u010d ponovitev<\/em><\/p>\n\n\n\n
TEK: nedeljski tek po Poti spominov in tovari\u0161tva, 21.8 km, 1.53.05, 169 \/ 176<\/em><\/p>\n\n\n\n