{"id":705,"date":"2024-01-23T21:47:09","date_gmt":"2024-01-23T20:47:09","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=705"},"modified":"2024-01-23T21:47:10","modified_gmt":"2024-01-23T20:47:10","slug":"5-teden-tone","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=705","title":{"rendered":"5.teden: Tone"},"content":{"rendered":"\n<p>Moj dragi 3K dnevnik,<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Ponedeljek, 28. januar<\/strong><br><em>Plavanje: (1.30), cca 3500 m, 20 x 50 + 3 x 500<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>K sre\u010di gre mesec h koncu, ker navkljub lepim napotkom nasledniku zamujam z zapiskovanjem. Dan je besnel mimo kot brzovlak: po slu\u017ebi sem se doma ustavil le toliko, da sem pozdravil tasta, na bazenu pobral Zalo (Primo\u017e, ki zdaj spremlja mlada junaka, me je spra\u0161eval, kaj za vraga je ta znamenita &#8216;kro\u017ena vadba&#8217;, hehe\u2026), letel domov, kjer smo po odhodu najmilej\u0161e na jogo vsak zase nekaj motovilili, pojedli skupaj nedeljsko juho in toast, varstvenih problemov tokrat ni bilo, saj sva se z \u017eeno vzhi\u010dena se\u0161la za 15 sekund na vratih, potem pa smo odplavali.<\/p>\n\n\n\n<p>Tale ura in pol je bila pa \u017ee taprava. Najprej sem dokaj sre\u010dno plul med Marjanom in Matejem, zadnja Matev\u017eeva domislica \u2013 najprej 10 x 50 z lopatkami, potem pa 10 x 50 brez s spremembami ritma in pravimi obrati \u2013 pa nas je dodobra premestila, preme\u0161ala in vsaj meni za ves ve\u010der pogasila \u017eejo. Sre\u010dniki, ki smo ostali \u0161e pol ure, smo dobili zelo preproste in\u0161trukcije: 4 x 500 z lopatkami in valj\u010dki. V slabe pol ure smo z naro\u010denim opravili trikrat (pri tem sem na enem obratu ubogega Marjana M. mahnil tako mo\u010dno, da mi je odpadla lopatka, miscusi!) in ko smo bili kon\u010dno na suhem, je Rok L. \u0161e kar nova\u010dil, ali bi kdo z njim opravil trening do konca. Malo morgen! In konec koncev ne gre za sinhrono plavanje \u2013 orji sam, kolikor te je volja.<\/p>\n\n\n\n<p>O\u0161tja, tako crknjen pa od plavanja \u017ee dolgo nisem bil. Tale polurna dopolnitev ni ma\u010dji ka\u0161elj \u2013 edino, kar mi je pa res v\u0161e\u010d, je to, da sem vso pot z bazena iz neke primitivne samoironije dr\u017eal usta v tak nasmeh, da je bilo kar v redu, ko tam mimo Codellijevega gradu nisem sre\u010dal nikogar. Potem sem ko paramecij, ki se je nespametno oprijel kuhinjske krpe tik pred likanjem, visel \u0161e kako uro pred televizijo in izmeni\u010dno gledal znameniti Shining (po Kingu in z nepozabnim stavkom Jacka Nicholsona s sekiro: &#8216;Honey, I&#8217;m home!&#8217;) in dokumentarec o angle\u0161ki gospodinji, ki se odlo\u010di za poklic porno igralke.<\/p>\n\n\n\n<p>Nasploh se je v teh mesecih, ko sem pravzaprav prvi\u010d resno zajadral v vsakdan triatlonskega treninga, v moji glavi pojavilo nekaj povsem novega in nepri\u010dakovanega: povsem nov je denimo ob\u010dutek, da se nekega treninga veselim &#8216;po negativiteti&#8217;: zato, ker je denimo la\u017eji od drugega treninga. Bom premislil, ali bi bilo mogo\u010de ta ob\u010dutek prenesti tudi na druga \u017eivljenjska podro\u010dja.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Torek, 29. januar<\/strong><br><em>Tek: fartlek s klanci: 1.25, 16 km, 157\/181<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>Zjutraj, priznam, v slu\u017ebi, kjer imam bistveno ve\u010dji ekran, se\u0161ijem skupaj poglavja prevoda, ki sem jih te dni \u0161e enkrat pregledal, pobrusil nejasna mesta, odpravil zatipkovine (gotovo jih je \u0161e ostalo in boh daj sre\u010de in miru urednici, ki mi je \u017ee parkrat pisala, da takih jeter pa \u0161e ni dobila v roke in kako bo naslednji\u010d zavrnila, ker sem spet mo\u0161ke priimke sklanjal po \u017eenski sklanjatvi\u2026. \u2013 po doma\u010de: \u010de mi je lep\u0161e zvenelo Jan\u0161i kot Jan\u0161u, sem pa\u010d opalil po svoje) in pripravil zadevo za na po\u0161to.<\/p>\n\n\n\n<p>Tole z urednico (potem sem jo enkrat videl na televiziji in takoj mi je bilo vse jasno, HA) je ena pomembna re\u010d v \u017eivljenju, ki jo zelo vehementno razlagam recimo ljudem na depresivnem forumu, potem se pa sam neskon\u010dno rad zataknem v kak\u0161no topogledno bolano zvezo. \u010ce je namre\u010d \u010dlovek kolikor toliko samozavesten, mu gre v \u017eivljenju neprimerno la\u017eje kot onemu, ki se spra\u0161uje po prav vsakega svojega koraka.<\/p>\n\n\n\n<p>Po kosilu z Vando pri Tartufu (ja, upam, da sem kje to \u017ee napisal: \u010de je le mo\u017eno, te pol urice nekako zbobnava skupaj, sicer bi se ni\u010d ne zmenila do konca) sem odnesel \u0161e knjigo na po\u0161to in pogledat, ali bi mi na Kotnikovi uspeli slikati zob do 22. februarja, ko imam zobarja. In sem do\u017eivel popoln \u0161ok: \u017eenska, ki je o\u010ditno v zoboslikarnici nekaj \u0161tudirala iz strokovne literature, jaz pa sem vljudno med vrati \u010dakal, da dvigne pogled, me je, \u0161e preden sem za\u010del razlagat ono s konca prej\u0161njega stavka, posadila na stol, mi nadela oni te\u017eki brezrokavnik, opravila rentgeniziranje in mi \u010dez slabih 10 minut prinesla na hodnik slikco. Usta imam \u0161e zmeraj \u0161iroko odprta. Kako naj zdaj bentim nad groznim slovenskim zdravstvom, konkretneje zobozdravstvom?<\/p>\n\n\n\n<p>Popoldne je v slu\u017ebi zavr\u0161alo: evropski razpisi morajo biti najkasneje 1. 2. (dobro vem, kateri dan je to, takrat se re\u0161im tele tlake) na &#8216;organu upravljanja&#8217;, to jest na vladni slu\u017ebi za lokalno samoupravo, torej jih je treba najkasneje predv\u010deraj\u0161njim\u2026 Sedimo, sestankujemo, stalno premakljivi parametri se spet premikajo, potem me pustijo z oceno pravdobro, \u017ee pred odhodom domov oddam usklajeno besedilo razpisa, jutri je dan XYZ\u2026 &#8211; in si re\u010dem &#8216;madonca, kako koristna je tale telesna vadba, \u010de bi se mi resno ne mudilo na trening, bi se morda do ve\u010dera sekiral okrog oslove sence\u2026&#8217; Pa ne trdim s tem, da sem kaj slab\u0161i birokrat, tudi nasprotnega ne \u2013 samo morda mi vendarle po\u010dasi kaplja v glavo, kako postaviti zapleten stolp prioritet, kako zlo\u017eiti skupaj dan, da ne bo pu\u0161\u010dal in curljal in ga ne bo naslednji spe\u0161tal ko en ogromen muholovec\u2026<\/p>\n\n\n\n<p>Trening je bil presenetljivo lahak: Tovari\u0161a in Prvake sem brez \u017eeniranja pustil naprej, celo \u0161ef sam nama je s Heleno, ki se danes ni po\u010dutila prav Rosa Mota, ukazal, naj se v temi dr\u017eiva skupaj, in ali sem res tako skurjen ali pa sem dejansko morda prvikrat v \u017eivljenju Francosko \/ Jesenkovo pot pretekel brez posebnega napora. Juh juh juhej!<br>Zve\u010der sta nas obiskala Sa\u0161a in njen sin Miha, &#8216;kandidat&#8217; za nedeljsko jutranje varstvo najinih grozild. Bili sta tako sladki in cukreni in prijazni in vljudni, da sem spet razmi\u0161ljal, odkod \u017eenskam\u2026 \u0160alim se: bilo je prijetno, Vanda je spekla in zelenjavni zavitek in \u0161e jabol\u010dni \u0161trudel in sploh sem se prav z u\u017eitkom napokal, saj zadnje tedne tehtnica ka\u017ee dokaj v ni\u017eave.<\/p>\n\n\n\n<p>Ko je potem najljub\u0161a \u017eena od\u0161la na plavanje, sem morda prvi ve\u010der v letu brez posebnega dela obsedel doma, pa je uro hitro po\u017erlo par \u010dveketov na gmailu. Zato po plavanju nisva ve\u010d vklapljala presnete \u0161katle, spila sva \u010daj in malo pomodrovala in\u2026 (ne, Matej, \u010deprav razumem tvoj argument, kako utegne bralstvo pomisliti, da celo triatlonski pripravniki v polnem trenin\u0161kem ritmu za spolnost ne najdejo ve\u010d ne \u010dasa ne energije, sem toliko konzerva, da mislim, kako neke zadeve pa vendarle ostajajo v &#8216;nebesedilni&#8217; domeni).<\/p>\n\n\n\n<p>\u0160e ena re\u010d se je zgodila danes: ker je presneti bicikel potem spet spustil, ga je Vanda med mojim popoldanskim tekanjem odpeljala na servis, kjer so kirur\u0161ko vzeli ven kos \u0161ipe, zadevo poflikali in me je \u017ee \u010dakala doma. Punca je zlata.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Sreda, 30 januar<\/strong><br><em>Plavanje: 2.100 m, 16 x 50 kravl brez pomagal<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>Zjutraj sta me na ra\u010dunalniku \u017ee \u010dakala dva seta pripomb na razpis: ob vrsti stvari, na katere sam nimam vpliva in naj se jih vendar zmenijo \u0161efi med sabo, je &#8216;kontrolna enota&#8217; k sre\u010di upravi\u010dila ime in ponovno prera\u010dunala moje prera\u010dune: pri neznanskih cifrah sem se pri razporeditvi po letih in \u0161e po financerjih tragi\u010dno zmotil za 27 \u20ac. \u017de v\u010deraj sem iz ljubega miru popustil na uporabo mrzke kratice EUR v razpisu in dokumentaciji\u2026<\/p>\n\n\n\n<p>\u2026 sem pa \u017ee v\u010deraj, danes samo potrdil, naredil nekaj mnogo bolj pametnega in uporabnega: s polarjem sem izmeril, da je vi\u0161inske razlike na 105 stopnicah od vzno\u017eja do mojega nadstropja vsaki\u010d 15 metrov, kak\u0161en je bil pa \u010das zdaj \u0161tirih poskusov, pa ne bom zapisal, saj me bo Tovari\u0161 hitro opremil s kako tabelco pri\u010dakovanih rezultatov. Priznavam le to, da je bil interval po kosilu skoraj za \u0161estino dalj\u0161i od tistega prej.<\/p>\n\n\n\n<p>Medtem ko v slu\u017ebi \u010dakam na nove popravke razpisa, se nekoliko pomenkujem s trpini na depresivnem forumu (bipolarnim in druga\u010de &#8216;resno mahnjenim&#8217; so nam dali poseben, zaprt predal, da s svojimi zadevami ne motimo &#8216;samo tesnobnih&#8217; in &#8216;samo depresivnih&#8217;, ki v veliki meri \u2013 o upravi\u010denosti pravzaprav nimam mnenja \u2013 ostajajo pri varnem mnenju, da gre pri njih za en tak enkratni prehladek, &#8216;du\u0161evne motnje&#8217; pa vendarle ostajajo nekaj temnega, druga\u010dnega) in razmi\u0161ljam o vsem mogo\u010dem. \u010casa za pred\u010dasni odhod na kolo zmanjka, zato pa me zadir\u010dna pravnica spravi ob \u017eivce toliko, da mi ostane samo dvoje: ali ji vrnem s \u0161e bolj o\u0161iljenim e-dopisom ali pa v miru izklopim ra\u010dunalnik in se podam domov. K sre\u010di sem \u017ee toliko pameten in predvsem dolgoletni birokrat, da brez preve\u010d mozganja storim drugo.<\/p>\n\n\n\n<p>Doma pride do zapleta, katera od \u017eenska je &#8216;upravi\u010dena&#8217; do novega pustnega kostuma in izka\u017ee se, da je bil najin &#8216;cunning plan&#8217;, s katerim sva hinavsko menila, kako bo \u017ee Dedek Mraz poskrbel tudi za vlogo kreatorja prelepe pustne balerinke\/princeske\/dobre vile, ena popolna naivna neumnost. Skuham pa\u0161to s ta kvadratnimi makaroni (ja, tudi mi kdaj zaidemo v Hoferja\u2026) in pojemo v dokaj bukoli\u010dnem vzdu\u0161ju, crknjen sem pa tako, da me resno ima, da bi ob kolesu prekri\u017eal \u0161e plavanje. In zakaj vendarle grem: ker sem najprej sam, za mano pa \u0161e Vanda, spoznal tisti plemeniti ob\u010dutek, ko po tak\u0161nem dnevu kasneje zleze\u0161 iz vode ves prerojen in zadovoljen.<\/p>\n\n\n\n<p>In, ne boste verjeli, je dr\u017eal! Vaje smo oddelali po spisku, potem pa nam je Tja\u0161a nalo\u017eila \u0161e 20 x 50 metrov kravla, ki pa smo ga zaradi pribli\u017eevanja 10. uri odplavali samo 16 rund (torej 800 namesto 1000 metrov), ampak kar presene\u010den sem bil nad veseljem, ki sem ga imel nad tistim mahanjem po vodi.<\/p>\n\n\n\n<p>Domov sva jo mahala skupaj z Andrejem, ki je pravil o smu\u010darskem tednu v \u0160vici\u2026 in me je ob\u0161lo, da pravzaprav letos nisem\/nisva niti resno pomislil\/a, da bi se za kak teden zares spravili na sneg. Pa ne gre za denar, ki ga tako ali tako nimamo, tisto bi \u017ee napraskali (iz otro\u0161kih hranilni\u010dkov) \u2013 pri Vandi gre za resen zagon projektov pod novim \u0161efom, pri meni pa za to, da se tam od pozne jeseni nisem ven videl iz slu\u017ebeno \u2013 zasebno \u2013 trenin\u0161kega ritma. Ki je morda res malo hud, \u010detudi sem z leti ugotovil, da dejansko najbolje delam, \u010de hkrati in intenzivno po\u010dnem ve\u010d stvari.<\/p>\n\n\n\n<p>Kako pa vem, da se vendarle bli\u017eam meji? Odgovor je zelo preprost: za\u010dnem pozabljati stvari. Tokrat so bile \u017eal pokazatelj termometra rokavice: po onem kolesarskem izletu prej\u0161nji petek, ko me je tik pred doma\u010do hi\u0161o doletel telefonski klic prijatelja, sem nekam zalo\u017eil\/vtaknil oba para rokavic\u2026 in mi je vse dni bren\u010dalo po glavi, kje bi lahko bile, preiskal sem ves blok in stanovanje, pa jih \u017eal ni. Ampak: \u010de vzamem to za dober znak, za opozorilo, sem spet na dobi\u010dku!<\/p>\n\n\n\n<p><strong>\u010cetrtek, 31. januarja: poslovilni dnevni\u0161ki dan<\/strong><br><em>Sobno kolo: 1.00: vmes intervali 8 x 1\/1, 2\/1, 3\/1<\/em><br><em>Tek: &#8216;dolinski&#8217; fartlek s klancem za Halo: 1.33, 17 km, 159\/183<\/em><\/p>\n\n\n\n<p>V slu\u017ebi me ni \u010dakala nikakr\u0161na inkvizicijska komisija, v miru sem naredil zahtevano, spil svoj jutranji \u010daj (\u017ee dolga leta pijem tistega z najdalj\u0161im in neizgovorljivim imenom)\u2026 potem pa so za\u010dele kapljati nove in nove zahteve za taisti projekt\u2026 in sem ves dan bolj ali manj opravljal iste re\u010di kot \u017ee kak dan prej, se u\u010dil izpolnjevati obrazce, romal \u0161e drugi\u010d v vlo\u017ei\u0161\u010de po &#8216;\u0161tevilko zadeve&#8217;\u2026 ampak je le nekako \u0161lo.<\/p>\n\n\n\n<p>Ker mi je zmanjkalo \u010dasa za ves kolesarski program, sem namesto uro in pol kolesaril na spin nadomestku samo eno uro, ker me je obenem \u010dakal prvi leto\u0161nji &#8216;BRick&#8217; oziroma &#8216;Bike &amp; Run&#8217; \u2013 razlaga v Wikipediji je prav vzpodbudna: \u00bbAlso, it may simply be a descriptive term for how your legs feel for the first part of the run\u201d (<a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Triathlon\">http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Triathlon<\/a>).<\/p>\n\n\n\n<p>Vseeno je bil popoldanski tek je bil kar u\u017eitek. Ne znam sicer povedat, zakaj sem prvih sedem, celo osem (od DESETIH) vzponov za Halo do parkiri\u0161\u010da pod Bellevujem vlekel sam in naprej, le Toma\u017e me je parkrat prehitel\u2026 Po mojem sem \u017eelel \u010dimprej opraviti z zadevo. In sem. Malo sem se ustra\u0161il tope bole\u010dine v me\u010dih\u2026 ampak a nisem dve uri pred tem sam pametoval o &#8216;Brick fenomenu&#8217;?<\/p>\n\n\n\n<p>Kon\u010dali smo z Anjo, Heleno in Andrejem (ki je obrnil \u017ee pri \u017eivalskem vrtu in se vrnil v mesto, presneto dobro se je adaptiral v skupino), ampak priznam, da sem \u017ee med tekom tuhtal, kako skleniti tole besedilo. Res bo tale dnevni\u0161ki dan zelo introvertiran.<\/p>\n\n\n\n<p>Eno je jasno: med prvim mesecem predsedovanja Evropski uniji se nismo tragi\u010dno obrukali, lahko pa bi se tudi manj. Mene pravzaprav najbolj mu\u010di, da je pred dnevi parlament namesto nas, dr\u017eavljank in dr\u017eavljanov, sprejel &#8216;Lizbonsko pogodbo&#8217;, novo varianto ustave EU, za katero sta vlada in njen enako doma\u010dijsko arogantni &#8216;\u0161ef za komuniciranje&#8217; sklenila, da je za nas dr\u017eavljane prezapletena, da bi nam hodila vse to razlagat\u2026 Stra\u0161i me, da nikjer ne berem ali sli\u0161im za nikogar drugega, ki bi mu \u0161lo to v nos.<\/p>\n\n\n\n<p>Jasno je tudi tole: \u010deprav komaj \u010dakam, da kot &#8216;mojster Boccaccio&#8217;, kot ga je igral pokojni Stane Sever, &#8216;samo pikico \u0161e pritisnem&#8217;, sem ta mesec u\u017eival ko pav sredi son\u010dne pripeke v brezvetrju: posebej po prvih pohvalah me je pravzaprav bolj nosil strah, da povsem ne odjadram v genialnosti svojega iskrivega uma\u2026 in sem si ma tja do poletja napumpal samozavest na 4 in \u010dez atmosfere, resno. \u0160e en egoizem priznam, ki ga bom par stavkov ni\u017ee sku\u0161al preobrniti v svoj prid: s temle mese\u010dnim zapisovanjem svojih neznanskih muk sem \u0161e na en na\u010din gradil svoj ego: z razkri\u010danjem svojih prijaznih in lepih lastnosti sem si pravzaprav sam koli\u010dil neke meje, pod katere se brez kazni (predvsem svoje) ne bo ve\u010d prijetno spu\u0161\u010dati. No, upam, da sem v tej dokaj zapleteni dialektiki tudi \u0161e malce zrasel in odrasel (obakrat sem napisal &#8216;zrastel&#8217; s &#8216;t&#8217;, pa mi je baraba ra\u010dunalnikova obakrat pod\u010drtala!): to bi bil en lep rezultat takega pisanja, ni tako?<\/p>\n\n\n\n<p>In \u010de se za trenutek vrnem k osnovnemu vpra\u0161anju, ali je za \u010dloveka pri +40ih tovrsten preskok iz neke vsakdanje le\u017eernosti v deset, dvanajsturni tedenski trenin\u0161ki ritem smiseln? Kaj meni Drago, se seveda spominjamo. Jaz ostajam pri svojem, da je vredno. Povsem objektivno vsaj do posebej novih znanstvenih odkritij lahko pri\u010dakujem, da bom za pribli\u017eno ravno enak \u010das dlje \u017eivel. \u010cisti plus bo, da bodo recimo pri 80 letih spomini objektivno bolj polni, kot bi bili, \u010de bi pre\u017eivljal popoldneve kot &#8216;naslonja\u0161ki krompir&#8217;. Plusa, ki ju lahko u\u017eivam \u017ee danes, sta bistveno bolj racionalna porazdelitev \u010dasa (wtf je dolg\u010das?) in neznanski &#8216;dru\u017eabni kapital&#8217;, ki sem ga pridobil s sodelovanjem v &#8216;Tovari\u0161evi skupini&#8217;: ne vem, kaj mislite drugi, ampak jaz sem dejansko sre\u010den, ko lahko poslu\u0161am in \u010debljam o milijon razli\u010dnih zadevah, se u\u010dim o nepreglednem bogastvu \u017eivljenj in izku\u0161enj svojih soteka\u010dev (soplavalce in sokolesarje zaradi objektivnih danosti sem pri\u0161tevam malce manj, ker je enostavno te\u017eje zbrano poslu\u0161ati, \u010de se \u010dlovek ves \u010das bori pred utopitvijo ali kako se bo zaletel v sprednjega\u2026) \u2013 seveda sem ene vrste sociopat, to je pa zdaj vendarle \u017ee jasno.<\/p>\n\n\n\n<p>Edini res viden minus je dru\u017eina. Predvsem za punci bi si lahko in moral vzeti ve\u010d \u010dasa, dosledno pa tistega, ko smo skupaj, biti bolj z njima. Zaenkrat nam gre \u0161e dobro, Zala je \u0161e zmeraj velika zaupljivka (danes je prinesla spri\u010devalo \u2013 dve \u0161tirici ima edinole pri\u2026 telovadbi), Laura pa kot \u017ee od malega poganja ko srobot v svojo, mnogokrat nekontrolirano smer. Tu mi samozavesti zmeraj zmanjka \u2013 kako naj vem, da sem dober foter? Seveda, poznam neskon\u010dno zgodb o neprijaznih otro\u0161tvih, nasilju, alkoholu, zlorabah, tudi samo malome\u0161\u010danskem &#8216;pi\u0161mevuharstvu&#8217; star\u0161ev, ki iz strahu pred zavrnitvijo raje ne delajo ni\u010d in samo molijo,da &#8216;se bo mali nekako naredil&#8217; \u2013 ampak a ni to ena bistvenih stvari \u010dlovekovega obstoja: da nadaljuje vrsto? In \u010de jo \u017ee \u2013 a ni takoreko\u010d imperativno, da to dela po najbolj\u0161ih mo\u010deh? Ne, Zala, to ne pomeni, da ti bom povi\u0161al \u017eepnino.<\/p>\n\n\n\n<p>Tako.<\/p>\n\n\n\n<p>\u0160e eno malenkost naj povem: dnevnik sem pisal celo mladost vse tja do sre\u010danja z Vando. Potem nekako ni bilo ve\u010d potrebe: vse, kar sem imel povedati, sem lahko povedal njej. Ta mesec sem jo sicer malo varal z vami, se pa zato toliko bolj z veseljem spet vra\u010dam.<\/p>\n\n\n\n<p>Hvala, prijateljice in prijatelji, dragi Tovari\u0161, in dejmo, Marinka!<\/p>\n\n\n\n<p>Tone<\/p>\n\n\n\n<p><img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.3ksport.si\/files\/images\/mv5_1.jpg\" alt=\"Ljubljanski maraton 2006: tako crknjen, da mi je morala Laura nosit medaljo...\"><\/p>\n\n\n\n<p><em>(Ljubljanski maraton 2006: tako crknjen, da mi je morala Laura nosit medaljo&#8230;)<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Moj dragi 3K dnevnik, Ponedeljek, 28. januarPlavanje: (1.30), cca 3500 m, 20 x 50 + 3 x 500 K sre\u010di gre mesec h koncu, ker navkljub lepim napotkom nasledniku zamujam z zapiskovanjem. Dan je besnel mimo kot brzovlak: po slu\u017ebi sem se doma ustavil le toliko, da sem pozdravil tasta, na bazenu pobral Zalo (Primo\u017e, [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-705","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/705","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=705"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/705\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":706,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/705\/revisions\/706"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=705"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=705"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=705"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}