Moj dragi 3K dnevnik,<\/p>\n\n\n\n
Ponedeljek, 21. januar: za\u010detek novega ciklusa<\/strong> Ura je \u010dez eno popoldne, ko kon\u010dno sedim v svoji novi pisarnici z bo\u017eanskim razgledom na sever: povsem na levi je \u0160marna gora, zadaj \u0161e ko\u0161\u010dek Karavank in potem cele Kamni\u0161ke Alpe (ki so se ta trenutek zavile v oblake, da \u010dez Ra\u0161ico pogled ne nese), desno pa me okenski okvir zasa\u010di tam pri Zasavskem hribovju, ne vem, \u010de ni povsem na koncu Miklav\u017e (bom poro\u010dal, ko bo dan jasnej\u0161i).<\/p>\n\n\n\n Po eni sami ve\u010dji napaki, ko sem s fascikli zadelal omaro, ki sem se jo kasneje zmislil prestaviti, sem si bivali\u0161\u010de uredil prav udobno. Mize nisem nosil ven in nazaj, pa\u010d pa sem jo po nasvetu na\u0161e vsestranske tajnice Polone postavil pokonci, jo v tak\u0161nem polo\u017eaju zarotiral in spet spustil, razklenil sem nekaj omar in jih prestavil, po kosilu pa mi je Vanda kupila \u0161e ro\u017eo, \u010dudovito krasulo z mesnatimi listi \u2013 in zdaj kon\u010dno \u010daj\u010dkam in prislu\u0161kujem zvokom po hi\u0161i. Hecno: stole \u0161ele dobimo, ko bo prekladanje iz \u0161katel gotovo, zato sem prijazno sprejel ponudbo \u0161efice in sunil enega njenega izza mize za sestanke (kar pomeni, da bomo kot ‘delovne’ dobili neke hude mrcine). Ma prav zadovoljen sem, \u010deprav sem moral parkrat prav zatreti kali zavisti (recimo oni luzerji spodaj na direktoratu za osnovne \u0161ole, pravi luksus imajo\u2026) in se spomniti, kdo in kaj sem tule.<\/p>\n\n\n\n Popoldne sem spravil taveliko z bazena, za 20 minut sre\u010dal \u017eeno, spekel pala\u010dinke in organiziral ve\u010derjo tako, da je padla \u017ee pred risanke in smo se z bejbama v miru na\u010dvekali, ker pa po novem program (plavanje ob 8h namesto ob 9h) \u010dasovno stri\u017ee z Vandinim prihodom z joge, sem rahlo prestra\u0161en pustil punci doma in oddirjal na bazen (izkazalo se je, da sta bili sami samo pet minut). Tam me je Tovari\u0161 pri\u010dakal s svojsko \u0161alo, kako se je s tem mojim podalj\u0161anjem ‘samo malo \u0161alil’, ampak sem ga pametno presli\u0161al. Spet sem pri\u0161el v Matev\u017eevo skupino in po par tradicionalnih vajah nam je zapovedal 5 x 25 \u010disti delfin, ki sem ga seveda plaval prvikrat v \u017eivljenju\u2026 in mi kljub mladostnemu ob\u010dudovanju Veljka Rogo\u0161i\u0107a in njegovih znamenitih ‘vplovljavanj’ nekako ni \u0161el od rok. Priznam, bilo je sme\u0161no gledat druge, ampak tudi samo s sabo sem imel dela za celo uro krohota. Tam nekje na polovici, ko zmanjka ‘momentuma’ odriva od roba bazena, se za\u010dne muka, ko poide tudi koordinacija in roki nimata ve\u010d prostora, da bi sploh pri\u0161li nad gladino\u2026<\/p>\n\n\n\n Resda smo potem kondicijsko fino zabu\u0161nili, tehni\u010dno pa prav nasprotno, saj smo ‘jemali’ oni tapravi obrat. Smeha bi bilo \u0161e ve\u010d, \u010de bi toliko ne pili\u2026 Skratka od nepravilnega odrivanja pri obratu me je v vsako od me\u010d prijel po en tak kr\u010d, da sem se do konca dol\u017eine motovilil po vodi ko elektrificiran in komaj \u0161e \u017eiv kova\u010d (Zeus faber, http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Kova\u00c4\u0164_(riba)), kakr\u0161en se nam je neko\u010d zapletel v mre\u017eo na Mljetu, sem se pa iz izku\u0161nje nau\u010dil, da se noga v vodi relativno hitro regenerira.<\/p>\n\n\n\n Za one dodatne pol ure nam je Matev\u017e predpisal 4 x 200 z vso mo\u017eno dodatno opremo, kon\u010dali pa smo tako hitro, da smo udarni\u0161ko odplavali \u0161e peto kitico. Kdo bi vedel, zakaj to po\u010dnemo\u2026<\/p>\n\n\n\n Prvo uro-in-pol seanso sem torej uspe\u0161no pre\u017eivel, \u017eal mi je le tega, da je moja sicer\u0161nja skupina ob 9h tokrat u\u017eivala v pou\u010devanju ‘in situ’, saj je tudi tr\u0161ica Tja\u0161a prvikrat sko\u010dila v vodo. Pa v sredo, ne?<\/p>\n\n\n\n Torek, 22. januar<\/strong> Vstal nekoliko prej, ker sem imel prvikrat po par letih zobarja. Ker imam malce slabo vest, naj razlo\u017eim: po enemu letu iskanja in mastnih zvezah sem kon\u010dno pridelal enega ‘navadnega’, torej javnega zobarja. Stvar je v tem, da sem potreben bolj montanisti\u010dne kot zgolj esteti\u010dne obdelave in me je pred leti znanec, zasebnik, kljub odli\u010dno opravljenemu delu tako obral, da sva rabila ma skoraj celo leto, preden sva finan\u010dno \u2013 jaz pri tem s filmskim nasmehom! – priplavala na povr\u0161je. In tudi resni\u010dno mi je \u0161lo na \u017eivce, ko mi je povsem prijateljsko tisti zobar vsaki\u010d povedal, koliko bi to in to stalo z ra\u010dunom in koliko stane brez ra\u010duna\u2026 Skratka izkoristil sem DEBELE ZVEZE, \u010desar prav tako ne maram, tip me je ekspertno pregledal, narekoval asistentki neskon\u010dno nekih \u0161ifer, me poslal na vsestransko slikanje in se vidimo \u010dez en mesec (ko mi bo \u0161ele lahko za\u010del delati, saj me mora prej ‘vpisati’ zavarovalnica).<\/p>\n\n\n\n V slu\u017ebi sem bil tako \u017ee tik \u010dez pol osmo, a brez vajde, saj se danes \u0161e ne \u0161templjamo, pa tudi ‘pametna’ kartica mi \u017ee od konca predprej\u0161njega tedna ne dela.<\/p>\n\n\n\n Popoldanski trening sem zaradi razbolelih me\u010d pri\u010dakoval nekako skepti\u010dno veselo: zdaj sem \u017ee toliko star in moder (sem si mislil), da lahko v danem trenutku pa\u010d popustim, si odpo\u010dijem\u2026 Malo morgen! V skupini smo bili Anja, Matej, Andrej, Bobi in jaz in po navodilih ter igri usode smo trikrat pretekli vzpon iz Mosteca mimo skakalnic, dvakrat obtekli Ljubljanski vrh po ‘smrtni milji’ in tudi spodaj opravili vsaj dva kroga okrog moste\u0161ke o\u0161tarije. Za tretji vzpon je kriva Anja, ostali smo bolj vlekli v \u0161e en krog po zgornji strani\u2026 in \u010de bi ne bila punca, bi jo pustili, naj te\u010de, kamor \u010de, smo se strinjali vsi ostali\u2026 Je pa treba povedat, da sta me Anja in Matej vrh vsakega od vzponov po\u010dakala (upam, da ne samo zato, ker sem imel \u010delno svetilko! \u010ce sem bil samo za enega zagamanega Prometeja, sem u\u017ealjen) in potem smo po\u010dakali \u0161e onadva.<\/p>\n\n\n\n Povedati pa velja \u0161e tole: \u017ee v nedeljo, danes pa tudi, se nam je po zimskem \u0161tudijskem premoru pridru\u017eila ‘tr\u0161ica’ Jelena. Takoj smo ji povedali, da smo se vmes ogrevali malo manj ekspertno, pa smo vsi zdravi in lepi, posebej onega kaskanja od njenega zadnjega vodenja nismo ve\u010d ponavljali\u2026 ampak veseli smo je bili pa kar.<\/p>\n\n\n\n Doma me je Vanda \u010dakala z obljubljenim mle\u010dnim gresom (recovery par excelence!) in me \u2013 preden je \u0161la plavat – ljubeznivo postrigla, saj sem bil \u017ee totaln bitls. Potem sem Lauri prebral zaklju\u010dek onega poglavja o \u010dajanki iz Pike Nogavi\u010dke (sram me bilo, dolgih nekaj dni sem se branju izogibal!) in spisal tole poro\u010dilo.<\/p>\n\n\n\n Za konec sem prihranil eno \u017ealostno novico: v\u010deraj je umrl Marko Zorko, menda najve\u010dji satirik v temu koncu Zdru\u017eene Evrope. Menda zaradi plju\u010dne obstrukcije, leta in leta je vla\u010dil za sabo tisto napravo s kisikom. Nekako vzljubil sem ga \u0161e kot pisca zadev iz Avstralije (tam je bil ‘soprog veleposlanice’) in kasneje v Sobotni prilogi, potem je nekako potrdil moja politi\u010dna na\u010dela in se z Dela preselil na Mladino, kjer se mi je zdelo vedno nek zrel dokaz modrosti te revije, da sta bila vedno soseda z ‘od rojstva zagrenjenim konzervativcem’ (ki mi je pred milijonom let sku\u0161al prodati ra\u010dunalnik) Bernardom Ne\u017emahom. \u010ce je bil Zorko v prej\u0161njih \u010dasih samo plemenito in bogato sme\u0161en, so zadnji \u010dasi, ko je v dr\u017eavi vse manj smisla in tudi razumevanja za humor, nekako kar sami prinesli na plan njegovo \u010dudovito satiri\u010dno \u017eilico. Ne me lovit za besedo, ampak vrhunec sme\u0161nega in ve\u010dnega se mi je zdelo tisto njegovo razmi\u0161ljanje, kako lahko redukcija elektrike v par urah pobije celo morje bolnikov njegove sorte, ki so z aparati vezani na nekaj tako enostavnega kot je tok.<\/p>\n\n\n\n Po\u010divajte v miru, gospod Marko. Bili ste lu\u010d v sila sme\u0161nih \u010dasih, ko jih drugi \u017eal nismo znali videti tako sme\u0161nih.<\/p>\n\n\n\n Naj tule \u0161e dodam, zakaj in kako se mi zdi sme\u0161no pisanje nekako najbolj zdravilno za ljudi. Ne vem, \u017ee tam konec srednje \u0161ole sem prvi\u010d bral in se za zmeraj zaljubil v Kurta Vonneguta (umrl aprila lani), za katerega se mi zdi, da je povedal ve\u010d o svetu med in po drugi svetovni vojni kot katerikoli drugi pisatelj. In to na tako plemenito sme\u0161en in ironi\u010den na\u010din, s takim ‘do podna’ poznavanjem \u010dlove\u0161ke du\u0161e, da v svetovni literaturi enostavno ne najdem enakega. Vonnegut je tudi ‘mentor’ moje prevajalske kariere, saj sem iz totalnega navdu\u0161enja prevedel njegovo Mati no\u010d, ki je sicer ni nih\u010de povohal, se je pa prijatelj Ale\u0161 dolga leta kasneje spomnil na to. In k sre\u010di je bil takrat urednik na eni od zalo\u017eb in so ga stra\u0161no srbeli denarji, da bi dal na hitro nekam prevesti en roman Elmorja Leonarda. Evo, tudi v slovenski knji\u017eevnosti sem se zmeraj trudil iskati mojstre sme\u0161nega. Imam enega res velikega in enega z enodnevnim kometom: prvi je seveda Fran Mil\u010dinski, pa ne samo zaradi Butalcev, kje pa! Njegove novele so brez premca. Potem pa je Fran\u010dek Rudolf leta 1981 izdal brez primere najbolj sme\u0161en slovenski roman O\u010dka vrni se nam zdrav domov. Seveda imam knjigo spet nekje izposojeno in ne morem iz nje navesti \u010desa zanimivega, spomnim pa se, da je glavni junak nek paranoi\u010den varnostni in\u017eenir, ki mu gre kajpak vse narobe. Nujno prebrat!<\/p>\n\n\n\n Tako. Gotovo sem storil komu krivico, ampak tole je moj dnevnik, zato naj se vrnem samo \u0161e k morda najbolj humornemu avtorju za\u010detka tiso\u010dletja, ki pa na \u017ealost pi\u0161e samo reporta\u017ee, je pa mlad in bo, upam, \u0161e kaj ustvaril: Jure Aleksi\u0107 iz Mladine. Neponovljiv in Obetaven. In kar nas vrne k Zorku in nazaj v resni\u010dnost: kon\u010dujem in hitim po Vando na bazen.<\/p>\n\n\n\n Sreda, 23. januar<\/strong> Sama sre\u010da, da me je Tovari\u0161 predpoldne povabil na kratke konzultacije (sumim, da mi je predvsem \u017eelel pokazati svojo novo pisarno, ki se odlikuje predvsem po tem, da spredaj sedita dve mladenki), da sva nekoliko de\u0161ifrirala, kaj mi je nalo\u017eil na podro\u010dju sobnega kolesarstva, sicer bi \u0161el \u0161e en trening zaradi nevednosti v tri krasne. Ker sem \u017ee sam vedel, da 8 x 4 NE znese 75 minut temve\u010d 32, mi je povedal, da je to seveda trenin\u0161kih 32, prej in potem pa je seveda ogrevalni del treninga. Ma jasno! Madonca, tokrat sem ves zmahan \u017ee tretji dan, ne tretji teden ciklusa! Za razliko od Igorjevih pri\u010dakovanj sem tako zelo hitro dosegel ciljni pulz pri ta mo\u010dnih intervalih (na 150), zato pa sem ga v 2-minutnih pavzah komaj spustil pod 140\u2026 in tudi ve\u010d od stotih obratov na minuto tokrat nisem na\u0161tel ve\u010d kot trikrat, \u0161tirikrat\u2026<\/p>\n\n\n\n In smo leteli k pediatri po en recept in napotnico za taveliko (sredi obdobja viroz smo, tok tok, zaenkrat povsem zdravi) in odvrgli mater, da je iz Murgel domov tekla, doma sprejeli nepri\u010dakovan obisk, se odpravili na napovedan ekspresni nakup v H&M in na obed v Laurino najljub\u0161o o\u0161tarijo, samopostre\u017eno menzo v Sitiparku (tisto igra\u010do star\u0161a la\u017eje po\u017ereva kot ono pri Happy Mealu), kjer sva z Vando na\u0161la naravnost odli\u010den pope\u010den kravji sir s pirino\/zelenjavno prilogo. Njami. In potem smo na\u0161o obiskovalko zapeljali domov v Grosuplje in doma sem ob rokometu (sfa\u0161irali Norve\u017eane!) sedel natanko deset minut, preden je bil \u010das za plavanje. Je primerjava ustrezna? Prav ni\u010d ne zavidam Tja\u0161i in Matev\u017eu pa Igorju pa prej Poloni, Mihu, Frenku in Toma\u017eu, ki so nam popravljali to ali ono traparijo v vodi. Upam, da jih Tovari\u0161 pla\u010duje z zlatom, presneto si zaslu\u017eijo! \u010cetrtek, 24. januar<\/strong> Tole bo o\u010ditno bolj ‘nekrolo\u0161ki’ teden: v\u010deraj nam je povsem brez napovedi in to po popoldanskem teku kap vzela sodelavca, bil je malo \u010dez petdeset. Ker imam vrata pisarne zaradi neznosnega smradu novih omar in raznih drugih hlapov odprta, je \u017ee kar par prijateljev pri\u0161lo malo pokramljat. \u0160ok je hud, \u0161e v\u010deraj so skupaj kofetkali v enem okoli\u0161kih bifejev, selitev je bila en tak ‘taborni\u0161ki’ dogodek za ve\u010dino med nami, marsikoga smo videli, na katerega smo \u017ee skoraj pozabili \u2013 in potem moj soimenjak takole gre za vedno. Uh. \u0160ef sindikata, ki je skupaj z ministrom prav za danes organiziral novoletno \u2013 selitveno \u017eurko, je izjemno modro in spo\u0161tljivo zadevo preoblikoval v poklon sodelavcu.<\/p>\n\n\n\n Kot pravi modra sodelavka: ‘za\u010delo je v na\u0161i hosti sekat’.<\/p>\n\n\n\n Popoldne letim domov v pajkice in po fotoaparat in najprej na nastop vrti\u010dkarskega pevskega zbora, kjer Laura nastopa tako resno, da se z Vando samo muzava. Potem dame pustim in letim na trening, ki ga danes rad pri\u010dakujem, saj vnaprej poznam parametre in so mi v\u0161e\u010d. Seveda pa v predra\u010dun NE v\u0161tejem lastne neumnosti, ki me grize v rit, da se mimo vseh napotil in celo veselja, saj sicer bistveno raje tekam v damski dru\u017ebi, zapodim za Tovari\u0161em in prvaki. In se seveda Tovari\u0161 domisli, da bi oni klanec (ki jih danes te\u010demo seveda ‘stopnjevito’) za Halo in do parkiri\u0161\u010da tik pod Bellevuejem malo ponavljali\u2026 najprej trikrat\u2026 pa \u0161e dvakrat\u2026 in ko se Igor izmisli \u0161e eno rundo, se uprem in odte\u010dem v Andrejevi dru\u017ebi proti izhodi\u0161\u010du. Ko pri \u017eivalskem vrtu obrne \u0161e on, sam v miru kon\u010dam (neverjetno, tudi povsem sam v tistih nekaj zadnjih klan\u010dkov pospe\u0161ujem) in sem pri avtih natanko v predpisani 1.15. Zadovoljen.<\/p>\n\n\n\n Po ve\u010derji z Varjo in Sanjo (Vanda se je odli\u010dno preizkusila v zelenjavni polivki za k pa\u0161ti, tamala prdulja pa je k doma\u010di zelenjavni juhi z gresovimi knedelni zahtevala \u0161e fi\u017eolovo iz vre\u010dke, fej in fuj!) odpravim tamali v posteljo in \u017eeno na bazen, sam pa se namesto dokon\u010devanja prevoda in\/ali redakture zapletem v \u010dveket po gmailu s slu\u017ebeno kolegico, ki je pred leti delila pisarno s pokojnim kolegom, vmes je pa zaradi raka na prsih \u017ee dobri dve leti ni v slu\u017ebo (in sem eno celo leto ob svojem delal \u0161e ve\u010dino njenega posla, \u010deprav je ekonomistka, ker pa sva na tistem projektu delala nekako skupaj, je nekako logi\u010dno ‘pripadlo meni’, pa tudi rad sem nadaljeval, kar sva dobro zastavila) \u2013 in sva se po\u010dila ob vpra\u0161anju, ali ‘ve\u0161’, da se bli\u017ea starka s koso ali ne. Povsem na razli\u010dnih bregovih sva, prav imam pa seveda jaz, ha. In ona tudi. Sam namre\u010d po ne dnevih, ampak letih vsakodnevnega ‘pri\u010dakovanja konca’ ob tesnobnih napadih, ki so se vsaj pri meni, poznam pa tudi celo morje ljudi, ki zares in hudo trpijo za to \u010duda\u0161ko du\u0161evno motnjo, izkazali za POVSEM nepovezane z dejanskim stanjem v telesu, torej za zgolj predstavo zavesti, da me nekaj neskon\u010dno boli in mu\u010di, tak\u0161en (da povzamem nit stavka) te\u017eko sprejmem tezo, da ‘na smrt obsojeni to \u010duti’.<\/p>\n\n\n\n No, M. je imela za pospravit neko perilo, tudi njena otroka \u017ee spita, jaz pa moram res pohiteti s prevodom, zato o tem (na sre\u010do) kdaj drugi\u010d. Ker pa pravi, da bo tale klepet premislila ob Europi Donni, kjer nekoliko prostovolji, nadaljevanju ne bom u\u0161el.<\/p>\n\n\n\n Petek, 25. januar<\/strong> Dan dopusta se mi ponavadi sfi\u017ei, saj me ob ‘obilici \u010dasa’ zmeraj pritegne sto drobnih opravil, potem pa seveda zmanjka \u010dasa za tisto, zaradi \u010desar ostanem doma. Zato sem danes odmerjal \u010das prav meni\u0161ko: po le\u017eernem zajtrku s sve\u017eim kruhom, slanim maslom in mle\u010dno kavo ter fri\u0161no Mladino sem se zagnal v prevajanje in ga ob predvidenem \u010dasu privedel do to\u010dke, ko lahko dokaj utemeljeno sklepam, da bo prevod do konca meseca v elektronski po\u0161ti na zalo\u017ebi in pogodba odkljukana. Potem sem si privo\u0161\u010dil kosilo, ki je moj najljub\u0161i obed, kadar takole ostanem sam doma: dvoje na oko pe\u010denih jajc z nekaj naribanega sira in sve\u017eim kruhom, zraven pa obvezna tavelika nes kava, ampak povsem mle\u010dna in z veliko sladkorja.<\/p>\n\n\n\n Ko sem pou\u017eil tudi to, sem kajpak ugotovil, da kolesarski servis zaradi opoldanske pavze ne bo premontiral ‘blokejev’ s starih na nove kolesarske \u010devlje (prve mi je prodal, druge pa podaril taisti Matej, ki se mu fula zahvaljujem) in sem se torej na prvi kolesarski trening odpeljal kar v tastarih, ki me malce tesnijo. Kljub galo\u0161am sta mi stopali do vrnitve primrznili, zato pa je \u0161lo vse ostalo kot po maslu: odpeljal sem se do \u010crne vasi in potem direktno do Podpe\u010di ter naprej do Borovnice ter nazaj. Sonce me je ogrelo \u0161ele nekje na polovici Barja, me je pa potem spremljalo povsem do konca. Ma milina! In pri vseh svetih izjavljam, da sem na prisojni strani par metrov od zadnjih hi\u0161 v Podpe\u010di videl ZVON\u010cKE. Na Tovari\u0161ev tempo (intervali 10 \/ 10 pri pulzih cca 135 \/ 150) sem se skalibriral \u0161ele nekje na obratu, tja grede so se mi zdele hitrosti odlo\u010dno prenizke za normalen trening\u2026 In mi jih je seveda zve\u010der po\u0161teno napel, \u010de\u0161 da tudi najhuj\u0161i profiji te dni ne drvijo \u010dez 28 na uro. Pih, jaz pa! In \u0161e tole: resda sem kolesaril z dvojno opleni\u010denim sedalom, a brez bole\u010din!<\/p>\n\n\n\n Popoldne smo jo mahnili po hrano za \u010dez vikend, na hitro pove\u010derjali, pri Dnevniku sli\u0161ali, da nam ga je vendarle uspelo vsaj malo pokronati s temle predsedovanjem (ko se je izkazalo, da nam ameri\u0161ki prijatelji zaupno delijo nasvete, kako naj vodimo evropske nevedne\u017ee), potem pa sva z Zalo \u017ee tekla na bazen. Kjer smo delali. Odli\u010dnjaki so menda napravili 2700 metrov, sam jih ene 300 od\u0161tejem, saj sem denimo pri kon\u010dnih intervalih 4 x 300 metrov samo enkrat priplul za njimi brez prehitetja, enkrat sem manjkajo\u010do petdesetico odplaval naknadno, dvakrat sem pa kar izpustil zadnji del mu\u010denja.<\/p>\n\n\n\n Kar naporno imamo.<\/p>\n\n\n\n Ko sta tamali le pospali, sva z milo \u017eeni\u010dko po slepi sre\u010di na daljincu (na Net TV) na\u0161la totalno prijetno komedijo ‘Ko ravno govorimo o seksu’ s celo zme\u0161njavo zakonskih svetovalcev in psihiatrov in odvetnikov in raznih, ki sku\u0161ajo najprej re\u0161iti en tak navaden ameri\u0161ki zakon, potem pa, ko punca spi s terapevtom, iz tega narediti donosen sodni proces. Naravnost super in z Billom Murrayem, ki ga imam stra\u0161no rad.<\/p>\n\n\n\n In sva vendarle (\u010deprav je Vanda na popoldanskem teku ‘pridelala’ nek neznanski in skrivnosten nahod) do\u017eivela en prijeten ve\u010der v dvoje.<\/p>\n\n\n\n Sobota, 26. januar<\/strong> Predpoldne smo po najini kavi v lokalnem bifeju zasnovali tako, da so ata iz petnih \u017eil vlekli zadnjih nekaj strani prevoda (ob\u010dutek je enak, kot sem ga imel tam pri petnajstih s pivom: zadnja dva po\u017eirka v steklenici ali kriglu sta \u0161la izjemno nerada po grlu \u2013 ampak takoj naslednja runda se je pa spet za\u010dela z u\u017eitkom), dame pa so pospravljale po stanovanju \u2013 oziroma je Vanda pospravljala, obe gospodinji pripravnici pa sta se izkazali bolj tako. Tik pred kosilom sem knjigo zadregal \u010dez ramo in najavil, da bomo ve\u010derjali zunaj. Uh! \u0160e kolovratenje po natisnjenem prevodu me \u010daka pa \u0161e zadnji razmislek o naslovu (‘Doctored Evidence’), ki ima tokrat tudi metafori\u010dni pomen in pa pregled prej\u0161njih prevodov, \u010de se nista commissario Brunetti in ispettore Vianello v prej\u0161njem primeru za\u010dela tikati\u2026<\/p>\n\n\n\n Po kosilu smo se v \u010dudovitem son\u010dnem vremenu pe\u0161, najmanj\u0161a pa na kolesu s pomo\u017enima kole\u0161\u010dkoma, odpravili pri\u017egat sve\u010dko Vandini mami na \u017dale. Prijeten sprehod smo nadaljevali v BTCju, kjer smo morali nujno nabaviti Zali (jutri gre smu\u010dat) nove palice in se potem vrnili domov, ko je bil \u017ee skoraj \u010das za h Kitajcu. Poklicali smo \u0161e Anjo, ki se je bila nameravala oglasiti na obisk, in jo naro\u010dili kar v o\u0161tarijo, kjer smo se dodobra napokali, na\u0161i deklini pa je iz neznanih vzgibov dajalo tako pre\u0161erno vzdu\u0161je, da sem izmeni\u010dno jedel in se drl na vse strani. Upam, da sem samo jaz tako videl ta ‘razgibani ve\u010der’. Doma smo spakirali \u0161e vse smu\u010darske potreb\u0161\u010dine, Zala je javkala nad rde\u010do \u010delado (kje pa je prej\u0161njo zimo vedela, da bo zdaj nosila samo \u010drno in belo, ne?), tamali smo pustili pogledat tisto konzervirano risanko Mi\u0161ek Stuart Little\u2026 in midva z Zalo sva poniglavo zmajevala, v kaj vse bi lahko privedla velika ljubezen med belim mi\u0161kom in pti\u010dko\u2026 Netopir? \u010ce pomislim, tudi v Shreku brez sramu kri\u017eajo zmajevko z oslom\u2026 porkamotorka, morda pa le ni povsem skrenula tista poljska podministrica, ki je od ameri\u0161kih TV pridigarjev pobrala idejo, kako je nujno prepovedati telebajske, ker Tinki Binki pohaja naokrog z \u017eensko torbico\u2026 Seveda teh moralnih vpra\u0161anj in zagonetk nisem \u0161el razlagat otroku, boh obvaruj!<\/p>\n\n\n\n Nedelja, 27. januar<\/strong> 19 dni. Toliko je trajalo, da je moje ‘slu\u017ebeno’ kolo od danes opoldne zaflikano, znova sestavljeno in pripravljeno, in oh in sploh (velo gumice na zavorah sem nekaj prevrtaval \u2013 v\u010dasih rata in v\u010dasih ne). Mislim, da bo treba naslednji\u010d malo bolj pritisnit. Ne vem, kako se je zdelo vam, ampak mene je tale nedokon\u010dan opravek zasledoval ves \u010das\u2026 kot en klju\u010d, ki ga zavoljo suspenza in ustvarjanja napetosti takole kot pri gnilem jajcu spusti Agatha Christie, da lahko potem skupaj s Poirotom, preden obto\u017ei kitajskega kuharja, skupaj re\u010demo: saj res!<\/p>\n\n\n\n Ma sem ponosen. Z minimalno bolj racionalno porabo \u010dasa bi verjetno pridobil ene dva tedna, bi pa zato moj zimski pla\u0161\u010d, ki ga za kolo ne upam obla\u010diti, to zimo ne nabral nobene kilometra\u017ee. Ampak, roko na srce, na ironmanu me ob takemle rezultatu ne bodo \u010dakali. Fant, delati bo treba.<\/p>\n\n\n\n Jutro je bilo menda drugo najbolj mrzlo nedeljsko jutro to zimo: pred deveto je toplomer v avtu kazal -4, po koncu pa okroglo ni\u010dlo. Tek je bil zame prava milina: \u010deprav me je na za\u010detku nekaj matralo, sem se kmalu ‘ujel’: Benota in Andreja smo pustili malo naprej, s Heleno, Matejem, Gorazdom in Rokom (+ psico Luno) pa smo kar metronomsko tekli v ritmu 5.00 minut na kilometer, naredili v uri in pol natanko 18 kilometrov, kar pomeni, da bi bili v cilju polmaratona brez muke v 1.45, do moje velike sanje \u2013 da bi prav v tem \u010dasu stal na cilju\u2026 pa nam manjka natanko 3.097 metrov. Ampak zdajle se mi zdi to dosegljivo\u2026 \u010de pa pomislim, da bi moral 21krat te\u010di kilometer v \u010dasu 4.16, je pa spet zelo dale\u010d\u2026<\/p>\n\n\n\n Po teku smo se ‘zatekli’ na kavo v Kresni\u010dko, kjer je neka gospa, Sa\u0161ina znanka, navedla par cen podobne rekreacije pri drugih klubih in \u0161efih\u2026 Ne bom delal reklame Tovari\u0161u, povem naj le to, da sta moja \u010dlove\u0161ki in socialni \u010dut povsem mirna, ko vidim, kako dejansko napredujemo pri njem ljudje z vesoljno razli\u010dnimi cilji, ljudje z diametralno razli\u010dnimi karakterji in navadami (okej, stari, o popustu pa na \u0161tiri o\u010di, prav?).<\/p>\n\n\n\n Ker je na\u0161a tanajmanj\u0161a snedla ve\u010dino dedkovih zalog, smo doma na hitro scmarili eno fi\u017eolovo juho in sunila sva taveliki nekaj industrijskega marmornega kola\u010da za h kavi, potem pa smo se zavlekli v posteljo. Ko smo ob pol \u0161tirih vstali, sem imel \u010duda na\u010drtov za popoldne, ki sem ga na\u010drtoval skleniti s prijetno ve\u010derjo za sosedove, katerih h\u010di je na\u0161o vzela zraven na smu\u010darijo. Napaka: do \u0161estih, ko so pozvonili, se prakti\u010dno nisem ganil iz kuhinje. Kdor je \u017ee jedel pri nas, nadaljevanje pozna, saj sem zihera\u0161 in nerad nare\u017eem kaj drugega kot zmagovalnega konja: lososa po kitajsko v voku s pe\u010denim krompirjem in ‘Tone omako’, kar je silno preprost nasekljan \u010desen s peter\u0161iljem in sojino omako. Zraven je Vanda spekla \u0161trudel in z gostoma smo potem z u\u017eitkom \u010debljali o najnovej\u0161ih nebodijihtreb\u0161\u010dinah, ki jih uganjata na\u0161i h\u010deri, sicer so\u0161olki. Aha: Zala se je vrnila s prvega smu\u010danja z novimi smu\u010dmi vsa vesela in zadovoljna. Juhej!<\/p>\n\n\n\n Takole. Zadnji polni teden meseca je za mano, prihodnji teden vas bova zabavala dva (protokol, ki ga je danes dokon\u010dno dolo\u010dil Matej, bo tak, da oba oddava vsak svoj del meseca v nedeljo) in potem z veseljem \u010dakam na naslednika\/co. \u010ce lahko dam kak\u0161en nasvet, je tale: poskusi dan objeti \u017ee isti in ne nemara prihodnji dan, obenem pa v glavi ‘pi\u0161i’ dnevnik \u017ee od jutra: do ve\u010dera se bodo vtisi \u017ee toliko razvrstili po pomembnosti in te\u017ei, da jih samo v miru polovi\u0161 v \u010drke. To je to.<\/p>\n\n\n\n Kot ljubitelj preproste matematike naj dodam \u0161e trenin\u0161ki izkupi\u010dek tega prvega tedna prvega mese\u010dnega ciklusa: kolesaril sem 3.15, plaval 3.30 in tekel 4 ure, skupaj 10.45. \u010ce mi pred polno\u010djo pade mrak na o\u010di in se odlo\u010dim za (izpu\u0161\u010den!) en krog Tovari\u0161eve kro\u017ene vadbe, lahko zaokro\u017eim zadevo na 11. Hmmm?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Moj dragi 3K dnevnik, Ponedeljek, 21. januar: za\u010detek novega ciklusaPlavanje: (1.30!!!), cca 3100 m, 5 x 200 k z lopatkami in valj\u010dkom Ura je \u010dez eno popoldne, ko kon\u010dno sedim v svoji novi pisarnici z bo\u017eanskim razgledom na sever: povsem na levi je \u0160marna gora, zadaj \u0161e ko\u0161\u010dek Karavank in potem cele Kamni\u0161ke Alpe (ki […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,47],"tags":[],"class_list":["post-703","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sportnik-sportniku"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/703","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=703"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/703\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":704,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/703\/revisions\/704"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=703"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=703"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=703"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Plavanje: (1.30!!!), cca 3100 m, 5 x 200 k z lopatkami in valj\u010dkom<\/em><\/p>\n\n\n\n
Tek: hribovski fartlek, 1.15, 15 kilometrov (s 300 vi\u0161inskimi metri), 160\/183<\/em><\/p>\n\n\n\n
Kolo: 1.15 (vmes intervali 8 x 2 hitro \/ 2 izi): 140\/159<\/em>
Plavanje: 2000, ve\u010dinoma vaje, na koncu 400 m v kosu<\/em><\/p>\n\n\n\n
Naj opi\u0161em \u0161e to? V progi nas je bilo primernih osem, runde z vajami dokaj prijetno po\u010dasne, tokrat sem vlekel nos ob spoznanju, da moje noge prsno niti pod razno niso tisto, kar veleva strategija dobrega in hitrega plavanja. In ko sem po dvojni (Tja\u0161a IN Matev\u017e) teoretski korekciji sku\u0161al vendarle dr\u017eati koleni skupaj, ko ju vle\u010dem ‘gor’ pred ‘brco’\u2026 sem se skoraj utopil, kvapa. Porkamotorka \u2013 pa sem mislil, da lahko prsno \u017ee uporabljam denimo za mirno razplavanje, zdaj pa takole! Ne, u\u010diti se plavati na stara leta je pedago\u0161ko zelo zapleteno, saj veliko avtomatizmov, ki bi jih u\u010ditelj lahko mirno ‘prilepil’ mlaj\u0161emu u\u010dencu, starci povsem zapletemo z racionalizacijo. Na nek na\u010din mi je o podobnem problemu tarnala sestra na\u0161e pediatre popoldne: star\u0161i pridejo z bolnim otrokom ve\u010dinoma samo \u0161e potrditi diagnozo, ki jo ob pomo\u010di interneta in priro\u010dnikov postavijo sami \u2013 in bohnedaj da zdravnica misli druga\u010de in denimo babnica no\u010de predpisat antibiotika. Pa naj si \u0161e antibiotik nacmarijo sami, ne, sva se re\u017eala s sestro \u2013 \u010de na internetu najde\u0161 navodila za vse, jih bo\u0161 pa garant tudi za kak preprost amoksiklav, ne?<\/p>\n\n\n\n
\u010cakaj, da bi nam zvi\u0161al vadnino, to pa ne gre!<\/p>\n\n\n\n
Tek: ravninski fartlek 1.15: 15 km, 157\/184<\/em><\/p>\n\n\n\n
Kolo: premiera na prostem ’08!: 120 minut, okrog 48 km,, 143\/163<\/em>
Plavanje: 2300 m \u2013 malo me\u0161ano + 4 x 300 z lopatkami<\/em><\/p>\n\n\n\n
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n
Tek: tempo tek 1.30, 18 km, 162\/176<\/em><\/p>\n\n\n\n