Moj 3K dnevnik,<\/p>\n\n\n\n
Ponedeljek, 14. januar<\/strong><\/p>\n\n\n\n Plavanje: 2000 m: vaje do nezavesti + 6 x 100 kravl<\/em><\/p>\n\n\n\n Kot po tekmah sem tudi danes \u2013 spala sva oba zaradi bole\u010din v me\u010dih bolj tako \u2013 dokaj zmahan, kar se manifestira v ‘lenobi vulgaris’, za katero pa sem, kot veste, v naravnost idealni slu\u017ebi. Ker pa na\u010deloma proti delu nimam ni\u010d, sem predpoldne \u2013 enkrat bo treba \u2013 namenil ‘preliminarnemu pakiranju’ oziroma metanju stran dokumentov in raznega stafa, ki ga ob selitvi ne bom potreboval.<\/p>\n\n\n\n Naj stane kar ho\u010de, s seboj bom v okrasne namene nesel tudi ‘raketo’, nekak\u0161no vazo, ki smo jo do pred nekaj leti podeljevali nagrajencem ob dr\u017eavnih nagradah na podro\u010dju \u0161olstva (ob 5. oktobru, svetovnem dnevu u\u010diteljev, \u010de kak repetent in barabica slu\u010dajno \u0161e ne ve), in pa svojo predrago ro\u017eo, neko mo\u010dvirsko trdo\u017eivko, ki mi je ob vseh selitvah edina pre\u017eivela, podarila pa mi jo je Zala po delavnici v botani\u010dnem vrtu.<\/p>\n\n\n\n Zdaj mi je \u017ee malo \u017eal, da nisem v\u010deraj potegnil PSTja do konca, Matej je tekel 2.45, odli\u010dnjaki menda okrog dveh ur in pol (za 34 km!!!)\u2026 ampak prav je, kot je.<\/p>\n\n\n\n \u010ce bi na\u0161a \u0161olarka ne pozabila klju\u010dev in bi ji ne mogel odre\u010di pomo\u010di, ker je v mojem interesu, da ne \u0161prica plavanja (od astme niti sledu ve\u010d!), bi med hitenjem proti domu ne videl menda prvega son\u010dnega popoldneva v tem letu v Ljubljani. Madonca je bilo nekaj \u2013 videti hi\u0161e in ulice in proti Golovcu! In celo dan se \u017ee skoraj mesec dni dalj\u0161a: ob petih, ko sem jo pospremil z bazena, je bilo \u0161e svetlo!<\/p>\n\n\n\n Popoldne sva med materino jogo s tamalo pisala knjigo: zgotovila sva zgodbi o tem, kako otrok NE prinese \u0161torklja in NE zrastejo v ohrovtu, pa\u010d pa kot kepice zrastejo v mamici in potem ‘\u0161vignejo na plan’ \u2013 ta del sem priznam, namanipuliral, ko mi je za\u010dela narekovati dolgo\u010dasne tehnikalije o razliki med obi\u010dajnim porodom in carskim rezom – in pa o starem volku, ki je \u017eivel \u017ee v bolnici (me je \u017ee skrbelo, da bova opisovala pare in pogreb), potem pa je \u0161el kar v pi\u017eami v svet in je sre\u010dal ‘levko’ in sta se \u017ee skoraj poro\u010dila, samo ona je \u0161la \u0161e domov pra\u0161at mamo\u2026 Neverjetna je, hodi po sobi ko kak anti\u010dni filozof in narekuje, potem nari\u0161e sliko ali dve in si naprej izmi\u0161lja.<\/p>\n\n\n\n Zve\u010der je bil seveda jok in stok (naj bo smrklja \u0161e tak genij, kadar v vrtcu ne spi, ji zmanjka ravno tistih pet minut pred spancem, da se spore\u010de s tavelko ali z nama) in sem zagrozil, da me ne bo ven z bazena, dokler ne nehajo.<\/p>\n\n\n\n In sem izpolnil gro\u017enjo \u2013 ko sem priplaval nazaj domov, me je \u010dakal bla\u017een mir. Torek, 15. januarja<\/strong> Pol meseca \u017ee predsedujemo Evropski uniji, pa nismo \u0161e ni\u010d tragi\u010dnega za\u0161u\u0161trali!<\/p>\n\n\n\n Vstal sem ves matast, kot bi bil po\u0161teno zma\u010dkan \u2013 o\u010ditno sem res bolj utrujen, kot sem mislil. Zato bom z vso resnostjo upo\u0161teval ‘Peljhanov teorem’, ki pravi \u2013 \u010de sem prav razumel med sopihanjem na Golovec -, da je eden od povsem legitimnih ciljev sezone pre\u017eiveti ta bazni del leta brez bolezni.<\/p>\n\n\n\n Pogmailam Anjo, odli\u010dno punco, ki se je pred \u010dasom ponudila, da bi kdaj povarovala zgagi, in se okvirno zmeniva za sredo zve\u010der. Pregledam kino spored: pojma nimam, kaj je kaj. Za nekdanjega filmskega kritika sem se odlo\u010dno pretirano specializiral na otro\u0161ke filme, mislim, da v desetih letih nisva bila ve\u010d kot petkrat v kinu. Mislim sama. In v Koloseju, ki ga kot velik filmo-kombinat odlo\u010dno preziram, vse igra ob devetih, celo desetih! Dejansko gre za premik, za ‘strukturni premik’, saj smo njega dni hodili v kino tam ob osmih, devetih, potem smo \u0161li na pija\u010do, morda \u0161e kam \u2013 ali pa erotizirat. Res sem star, ko ne razumem najprej, KAJ naj \u010dlovek po\u010dne DO desetih (oziroma vem, kaj bi ‘oni’: luta po \u0161tacunah, tro\u0161i v burgerinicah\u2026) in KAJ potem okrog polno\u010di, ko je filma konec? Ah, saj kino je tako pre\u017eiveta zabava, zdaj vse potegnemo z mule, ka-li?<\/p>\n\n\n\n Mater, res sem utrujen! Iz povsem prijazne teme naredim siten protestni miting!<\/p>\n\n\n\n Sploh pa \u0161e nisem dobro nanova\u010dil varu\u0161ke, \u017ee dobim gmail od \u017eenke, da se za sredo zve\u010der najavlja na obisk (ne boste verjeli \u2013 h\u010di medtem plava v bli\u017enjem bazenu, sic!) mladostna skupna prijateljica z novim tipom\u2026 Najprej mi nos potegne pod mizo, potem se nekako zbogam: nama vsaj ne bo treba v prvi vrsti izbirati med Bunuelovo Viridiano v Kinoteki in filmom ‘Ti, ki \u017eivi\u0161’ v Cankarju (medtem ko je par naslovov v Koloseju v B programu). Prebukiram varu\u0161ko na \u010detrtek, ko bi Vanda sicer plavala, pa \u017ee vnaprej ve (KAKO \u017eenske to vedo???), da ne bo mogla, in upam, da bo dr\u017ealo.<\/p>\n\n\n\n Popoldne se nas zbere lepa \u010detica na prvi trening v ‘tednu odmora in zabave’. Najprej se skregamo glede ogrevalnega teka (OPADE!) in ogrevanja (ODPADE!), potem se skupno podamo na urico teka na nizkih obratih, \u0161e prej se seveda spore\u010demo, ali je odsotni Tovari\u0161 predvidel lahkotni lahkotni ali lahkotni gorski tek. Zmaga par piflarjev s hribovsko varianto. Priklju\u010dim se jim izklju\u010dno iz znanstvene radovednosti, ali so tudi ob Tovari\u0161evi odsotnosti Tovari\u0161evi prvaki. Pih, lahko bi si tudi prihranil. Narki\u010di! Prve pol ure je \u0161e nekako \u0161lo, potem so se najbolj pridni spomnili, da pod modrim vodstvom vse vzpone pre\u0161printamo \u2013 in smo vse mo\u010dneje gonili v klanec. Skakalnice, dvakrat za Tivolskim gradom, Ro\u017enik. Ko sem jih vendarle ujel na zadnjem spustu tam proti skakalnicam, so se spet spla\u0161ili in potegnili: mislim, da ni \u0161lo za strah pred kakim zablodelim vietnamskim pra\u0161i\u010dem, pa\u010d pa za filozofijo onega prijatelja, ki pa ga zanala\u0161\u010d in za kazen ne bom imenoval, ki meni, da je treba zadnjo tretjino VSAKEGA treninga delati na povi\u0161anih obratih. \u0160printali smo kot pobesneli.<\/p>\n\n\n\n Ampak ne pozabiti lepot: dan se je \u017ee toliko podalj\u0161al, da je bilo skoraj do pol \u0161estih \u0161e svetlo, potem nam je ob zmerno do prete\u017eno jasnem nebu pomagala tudi luna in celo nekaj zvezd sem videl \u2013 mislim, da so bile prve to leto.<\/p>\n\n\n\n Da me je doma potem \u010dakal premierni, a odli\u010den poskus z matev\u017eem (+ zele), je bilo kar nekako logi\u010dno za ta lepi dan (me pa malo vija\u010di vpra\u0161anje, ali se \u017eenska ni za\u010dela nevsakdanje sukati po kuhinji zaradi tegale dnevnika? \u0160e \u0161tirinajst dni imam, da ji to razvado nekako kroni\u010dno priljubim).<\/p>\n\n\n\n Sreda, 16. januar<\/strong> \u0160\u010demenje v grlu in nosu, nahod, neprijetna srbe\u010dica po vsem telesu, ob\u010dutek starosti, zapra\u0161enosti \u2013 kaj je to? Jasno: selitev birokratov! Jemljem si pol ure pavze, ker sem \u017ee ves izmu\u010den od prekladanja papirjev.<\/p>\n\n\n\n Za\u010denja se prvi od treh ‘selitvenih dni’, ko lahko brez slabe vesti \u0161pricamo sestanke, prelagamo obveznosti (no, vsaj ve\u010dino) na ‘gotovo bo v najkraj\u0161em \u010dasu’ \u2013 aleluja. In kot v \u0161portu sem tudi tule totalno zagreben od samega za\u010detka, da bom imel recimo v petek in celo jutri \u0161e nekaj miru za druge posle.<\/p>\n\n\n\n Predvidenih imamo po deset \u0161katel in eno rolo \u0161irokega lepilnega traku na glavo uradnika, seveda je bilo \u0161katel \u017ee v \u0161tartu premalo \u2013 sam sem jih dogrebel \u0161est \u2013 in je to kajpada povzro\u010dilo veliko hudih pogledov, le Rozi je ohranila zdrav smisel za humor in se je vsaj dvajsetkrat po hodniku zadrla ‘\u0161katle so pri\u0161le!’ Na vsak klic smo skakali iz pisarn ko pu\u0161\u010davski psi.<\/p>\n\n\n\n In potem sem se lotil. Sam imam sre\u010do, da sem v dr\u017eavno upravo pri\u0161el nekako skupaj z ra\u010dunalniki sredi devetdesetih in imam ob vseh pomanjkljivostih do starega papirja zdrav odnos, zato mimo svojih dveh razpisov, pri katerih pa\u010d moram hraniti dokumentacijo, nimam posebej veliko papirjev. Je pa v dr\u017eavni upravi tako, da velikokrat podedujemo ali prostor ali delo po ljudeh, ki odrinejo drugam\u2026 in tako imam v lasti tri polne omare raznega stafa svojih predhodnic, ki so tudi same bohvekje pojerbale razne fascikle. \u017de v uvodne dolo\u010dbe sem si zapisal povsem med prve to\u010dke: ‘ne vohljaj, predobro se pozna\u0161!’ Pa mi firbec seveda ne da miru in predvsem eden od vrste DEBELIH fasciklov z oznako ‘NPZ’ me je preve\u010d zamikal. Ker sem namre\u010d vzoren birokrat, navadno lo\u010dim telo fascikla (na hodnik) od vmesnih vlo\u017enih mapic (v posebno banjico) in kon\u010dno papirjev (ve\u010dina v razrez). No, tale bejba, vmes je \u017ee dvakrat rodila in upam, da ima tudi doma vse takole urejeno, je maltene vsak papir, vsako natisnjeno elektronsko pismo vdela v posebno prozorno vlo\u017eno mapo in jih kronolo\u0161ko vpenjala v fascikel.<\/p>\n\n\n\n Oj, mladosti moja! NPZ pomeni ‘nacionalni programski svet’ in to ne kar eden, pa\u010d pa ‘za zdravje’, ustanovljen pa je bil leta 2000. Kako vem? Vodil sem tiskovno konferenco, na kateri ga je takratni minister predstavil \u0161irnemu svetu, in kratek zapis v Delu je takoreko\u010d moje maslo, saj se \u0161e dobro spomnim, kako sem nova\u010dil vsega naveli\u010dane novinarje z obljubami, kako neskon\u010dno pomembna tema je to in kako nujno je, da pridejo\u2026 Osnovna ideja je bila v \u017ee tako natrpani predmetnik osnovne in srednje \u0161ole ‘kroskurikularno’ vtakniti teme, kot so promocija zdravega \u017eivljenja, prehrane, skrb za du\u0161evno zdravje, preventiva pred kajenjem, alkoholom, drogami in nasiljem\u2026. Skratka \u0161lo je za nekak\u0161en ‘joint venture’ med \u0161olskim in zdravstvenim ministrstvom in nekaterimi njunimi sateliti. Potem je minister odstopil. Naslednji je zadevo znova zagnal pod malce druga\u010dnim imenom. Potem je istega leta za pol leta pri\u0161la desna vlada, ki je to podro\u010dje hvale\u017eno zapopadla, razre\u0161ila staro in imenovala spet novo komisijo s podobnimi nalogami (ime komisije je spremenila v ‘Nacionalni programski svet za zdravo \u017eivljenje \u0161olske mladine’), potem so pri\u0161le volitve in nova vlada, ki je komisijo (spet ustrezno prevetreno) nanovo imenovala, vmes je nekaj ‘podpodro\u010dij’ odlutalo na svoje \u2013 recimo nasilje in droge \u2013 in se nekaj novih spet prilepilo\u2026 in potem so se po novih volitvah te zadeve nekoliko preselile v prakso, v kateri ministrstvo financira ‘primere dobre prakse’, da bi jih morda prav pod novimi evropskimi razpisi znova ‘medkurikularno’ sistemsko uredilo. Tudi sam sem se kot en komet tu in tam malo pridru\u017eil (mislim, da sem bil \u010dlan v dveh zasedbah) in spet odlutal\u2026<\/p>\n\n\n\n Ja, takele selitve so prava \u010dustvena bomba, \u010de je \u010dlovek premehak.<\/p>\n\n\n\n Popoldne sem se privlekel domov tako fizi\u010dno crknjen od prekladanja papirjev, da resno razmi\u0161ljam, kako bi tole selitev prijavil vsaj kot vaje za mo\u010d in vzdr\u017eljivost oziroma kro\u017eno vadbo: konec koncev sem ‘v arhiv’ (na stopni\u0161\u010de, kjer odlagamo papirje za ponovno predelavo) odnesel najmanj deset, petnajst \u0161katel, kakr\u0161ne so tiste, v katerih prihaja iz gozda sve\u017e papir za tiskalnike.<\/p>\n\n\n\n Privo\u0161\u010dil sem si tudi edino obliko okori\u0161\u010danja: za vrtec in za domov sem nagrabil poln nahrbtnik ‘\u0161mir papirja’, torej takega, ki je na eni strani \u017ee potiskan z dr\u017eavni\u0161kimi genialnostmi. Seveda pazim, da ne jemljem v ta namen kakih pla\u010dilnih list, pogodb ali zapisnikov komisij, so pa bili v vrtcu zelo veseli, jaz pa tudi, saj na\u0161a slikarka vsak dan prinese 5, 6 veledel \u2013 neskon\u010dno je produktivna.<\/p>\n\n\n\n Po obisku \u0161tacune smo na hitro skuhali juho, potem pa sta \u017ee pozvonila obiskovalca, ki sta bila odlo\u017eila mlado damo na bazenu, in modrovali smo tisto urico (kot navadno sta imeli najve\u010d besede na\u0161i tamali, kar je naravnost grozno, ampak ne najdem protistrupa) in \u0161tukali leta, ko se nekako nismo videvali.<\/p>\n\n\n\n Zve\u010der sem se odlo\u010dil, da kljub \u010dasovni stiski resno vzamem prosti dan \u2013 in sem ga zares in v postelji prebral skoraj vso Mladino od zadnje sobote in ene 10 strani Brookmyrea. Sanjsko.<\/p>\n\n\n\n \u010cetrtek, 17. januar<\/strong> Tale sprostitveni teden je kar prenaporen, da pa bo prost dan cel hudi\u010d, bi pa ja lahko pri\u010dakoval. \u017de za\u010del se je slabo, saj sem se v slu\u017ebo namenil z avtom, takrat (k sre\u010di zelo poredko) pa sem kar tradicionalno siten, saj je okrog osmih kro\u017eiti okrog Kotnikove in Metelkove \u010dista groza. Torej smo se sprli \u017ee zjutraj. Parking sem seveda na\u0161el na narobni strani Metelkove (\u010de bi ne kro\u017eil, bi pridobil ravno ene \u010detrt ure), se z u\u017eitkom zagledal v de\u017eevno nebo, ki je doslej vedno odgnalo vi\u0161njeve redarje, in se v slu\u017ebi polotil dokon\u010danja pakiranja. Kon\u010dal sem tako hitro, da sem uspel (\u017ee je grozila ura z izklopom ra\u010dunalnikov) tja pred enajsto dokon\u010dati svoj silni evropski razpis\u2026 za katerega pa se je izkazalo, da ga je \u0161efica \u017ee v prej\u0161nji verziji ‘forvardirala’ vi\u0161jim \u0161efom in sem torej psihiral brezzveze \u2013 no, sem pa kon\u010dno za vse \u0161tevilke vklju\u010dno s hi\u0161nimi izra\u010dunal razmerje 85 % (‘evropska sredstva’) \/ 15 % (‘doma\u010da udele\u017eba’) \u2013 ne, ne delajte ra\u010dunov brez kr\u010dmarja, odkod pa mislite, da pridejo ‘evropska sredstva’? \u017dal iz \u010dlanarine \u010dlanic, ergo spet iz na\u0161ih \u017eepov.<\/p>\n\n\n\n Potem se je nadaljeval dan groznih za\u010detkov:<\/p>\n\n\n\n In potem se je k sre\u010di obrnilo. \u0160vedski film TI, KI \u017dIVI\u0160 (re\u017eiserja Roya Anderssona sem sre\u010dal prvi\u010d) naju je oba totalno razveselil: gre za eno tako po ko\u0161\u010dkih, po sekvencah nabrano zgodbo ljudi v Stockholmu, vse, vklju\u010dno z ljudmi, je sivkasto, pastelno bele proti bolni\u0161ni\u010dni zeleni barve\u2026 in \u0161torije so tragikomi\u010dne. Po glavi mi je brnela vrsta asociacij in spominov, morda \u0161e najbolj mo\u010dna sta ostala Kaurismaekijev La Vie de Boheme in pa predvsem Bu\u00f1uelova Zlata doba \u2013 hecno, to asociacijo sva dobila oba z Vando. Oh! Ampak takole polno glavo dobrih filmov sam ponavadi dobim samo pri \u2013 dobrem filmu. Ej, par \u0161tosov je res odli\u010dnih.<\/p>\n\n\n\n In sva \u0161la \u0161e na kakav + \u010daj in se prav veselja\u0161ka vrnila domov, kjer je vse spalo in smo \u0161e kako uro po\u010debljali z zlato Anjo (tudi teka\u010dico, a z drugega filma) in je \u017ee pozna ura.<\/p>\n\n\n\n Aja: zakaj sem \u0161el v slu\u017ebo z avtom? Da sem pripeljal domov svojo mo\u010dvirsko trdo\u017eivko, ne zaupam je \u0161katlam in selitvenemu servisu.<\/p>\n\n\n\n Petek, 18. januar<\/strong> V slu\u017ebo sem zjutraj pri\u0161el po\u010ditni\u0161ko razpolo\u017een: odprto sem imel samo \u0161e \u0161katlo, v katero so sodili \u010dajnik in skodelica ter nekaj zadnjih ostalin. Hi\u0161a je bila videti precej devastirana in mladinci, ki delajo za selitveni servis, precej manj \u0161aljivi kot v\u010deraj. Ob \u010daju sem prebral \u0161tudijo o otrocih ‘na meji du\u0161evnih sposobnosti’, ki vse preve\u010dkrat kon\u010dajo v posebni \u0161oli, pa bi jih z nekaj malega truda lahko spravili vsaj skozi ‘resno’ osnovno \u0161olo\u2026 Kako pere\u010de, posebej, ker je bila zadeva spisana leta 1985, popisala je tudi stanje v drugih republikah (najbolj radikalno so takrat v\u0161olanje otrok s posebnimi potrebami vzeli na Hrva\u0161kem, kjer so takoreko\u010d ukinili ‘posebne \u0161ole’)\u2026 ampak re\u0161itve so danes na ne posebej bolj vesoljskem nivoju \u2013 no, stanja ne poznam dovolj, da bi sodil.<\/p>\n\n\n\n Ko sem \u010daj popil, \u0161tudijo (na\u0161el sem jo bil seveda med ‘smetmi’ na hodniku) pre\u0161tudiral in kon\u010dno zavil \u010dajnik in \u0161alco v \u010dasopisni papir ter zalepil zadnjo \u0161katlo (mislim, da imam vseh 23), me je popadla silna radovednost in izkoristil sem podobne nagibe v sodelavki ter ji ponudil, da ji pomagam v novo hi\u0161o spraviti njene neprecenljive ro\u017ee. Prebili smo (sledila nama je \u0161e ena) se skozi mno\u017eico proletarcev, ki hitijo z zadnjimi deli, in podobnimi ‘nujnimi delegacijami’ kakr\u0161na je bila na\u0161a\u2026 Brezzveze, zdaj bom ves vikend razmi\u0161ljal, kako naj obrnem frdamano mizo v svoji novi pisarni, da mi ne bo vsak pepe planil naravnost za ra\u010dunalnik, kar mi gre hudo na \u017eivce (\u010deprav v javni slu\u017ebi pravzaprav nimam posebne pravice do take ‘zahteve po zasebnosti). Je pa direkt pod mojim oknom ljubljanska \u017eelezni\u0161ka postaja in po 42 letih \u010dakanja se bom kon\u010dno lahko igral z vlakci! Aleluja! In koj v ponedeljek za\u010dnem snovati civilno iniciativo ‘razburjenega lokalnega prebivalstva’, ki bo za desetletja premaknila gradnjo nove sodne pala\u010de, saj naj bi ta zrasla natanko med mojim oknom in \u017eeleznico. No way, Lovro!<\/p>\n\n\n\n In ko je bilo vse poopravljeno (iz slabe vesti sem pomagal \u0161e ra\u010dunalni\u010darjem odvija\u010diti nekaj tabel in stafa, za te ljudi nikdar ne ve\u0161, kdaj jih mora\u0161 \u010desa prositi)\u2026 sem izkoristil posebno ponudbo vodje selitvenega projekta, na\u0161ega generalnega sekretarja, naj tisti, ki na seli\u0161\u010du nimamo drugega dela kot prodajanja zijal, pridno zapustimo prostore in si \u0161templjamo ‘slu\u017ebeni izhod’. In sem odkolesaril kitico v fitnesu, tam opravil tudi eno rundo Tovari\u0161eve kro\u017ene vadbe, \u010dastna, \u0161el z \u017eeni\u010dko na kosilo, doma malce prevajal, pobral tamalo v vrtcu in jo predal Vandi, ki jo je peljala na plavanje (sama pa te\u010d, bravo, bejba!), dispe\u010diral taveliko na tabornike, si po neskon\u010dnem tiso\u010ddnevju privo\u0161\u010dil eno uro spanca, vstal \u0161e za dne (RES se dalj\u0161a, juhej!), potem smo malo sitnarili, malo \u010dvekali, kuhali in pojedli\u2026 in \u017ee je napo\u010dila ura, ko sva se z Zalo odpravila na bazen. Aha, prej sem \u0161e nespretno re\u0161il star\u0161evsko dilemo: ko sem namre\u010d prinesel repete makaronflaj\u0161a tamali, ki je imela kot veteranka plavalka danes privilegij, da je lahko ve\u010derjala prilepljena na TV, sem ob kro\u017eniku opazil na hrbti\u0161\u010du neke revije celostransko reklamo z raznobarvnimi kondomi, prevle\u010denimi \u010dez banane. Seveda je \u0161lo za od tavelke nem\u0161ko izdajo Brava (ne, ne vem, zakaj je ‘bolj\u0161a’ od slovenske: tudi \u010de je res nekoliko bolj ‘podrobna v tekstih’ \u2013 koje vajde, \u010de ne razume\u0161 besede?). Kaj naj bi? Sedel na zadevo in jo diskretno umaknil pred nedol\u017enimi otro\u0161kimi o\u010desci? Zbral dru\u017eino in odpredaval nekaj uporabnega \u010debelarstva? Nadrl taveliko (ampak koliko pa naj pri 10h ONA ve o tem?), se delal nevednega in se \u2013 kot navadno \u2013 potem zjokal \u017eeni o nerazumljivem in prete\u017ekem svetu? Namutil sem od tega vsega po malem in po mojem mi je nagrada za o\u010deta leta spet u\u0161la za mi\u0161ji brkec\u2026<\/p>\n\n\n\n Ve\u010derno plavanje je bilo prijetno, \u010deprav je bila dol\u017eina huronska in smo bili v progi samo trije \u2013 Boris, Drago in moja utopljivost. Ves \u010das sem bil skoraj dol\u017eino za Borisom, Drago pa ima tako nek svoj program. Kon\u010dnih 800 me je sfa\u0161iralo, ampak sem ves ponosen. Sicer mi ga je lomila ena \u0161ipca na o\u010dalu in sem jo stra\u0161no neuspe\u0161no popravljal z lopato na roki, ampak je tudi to nekako \u0161lo. Potem sva z Zalo odkora\u010dila domov in kvasila neznanske neumnosti, posebej v\u0161e\u010d pa mi je, da odli\u010dni vic o vaterpolistih \u0161e zmeraj pripisuje meni, \u010deprav sem ji jasno in glasno povedal, da nisem avtor. Takole gre:<\/p>\n\n\n\n Kako se znebi\u0161 vaterpolista, ko ti za\u010dne presedati? Odpre\u0161 okno in zakli\u010de\u0161: hej, menjava si!<\/p>\n\n\n\n Sobota, 19. januar<\/strong> Dolgo smo kombinirali (jaz \u0161e prav posebej in sem jutro popestril s sitnobnim izpadom), kako bi volk, koza, zeljna glava IN fotrove nove teka\u0161ke smu\u010di pre\u017eiveli dan, ki bi ga vsi lahko sklenili kot prijetnega\u2026 in smo naredili tako, da smo se najprej \u0161e enkrat ustavili na Brezju, dokupili teka\u0161ke smu\u010di \u0161e za Zalo \u2013 glede na dejstvo, da je prijazna lastnica prepustila vrtanje lukenj in vija\u010denje okovja kar meni, je o\u010ditno to res mala malca \u2013 in se vzpeli na Pokljuko in na Rudno polje. \u0160e na Zatrniku je bolj di\u0161alo po nabiranju borovnic in jur\u010dkov, sneg se je pojavil \u0161ele tik pod Mrzlim studencem, ampak proge so bile odli\u010dne. In \u0161e pomembneje: nekaj \u010dez poldne, ko smo na\u0161li prostor, je predpoldanski val teka\u010dev \u017ee pojemal. Izmenjaje sva z Vando varstvovala eno in drugo zgago (tamala je vsako furo na tistem klan\u010dku pod kontejnerji za ekipe menjala smu\u010di in sanke, tavelki pa je \u0161lo za premiero naravnost super), potem pa sem dobil frej svojo urico in kon\u010dno ugotovil, po koliko je Mujo prodal kozla.<\/p>\n\n\n\n Kratek histori\u010dni pregled: pred za\u010detkom resnega tekanja so bili moji najljub\u0161i \u0161porti ko\u0161arka, nogomet in smu\u010darski tek. Po alpski karieri, med katero sem ‘zobotreb\u010dkarje’ vzvi\u0161eno zani\u010deval, sem za\u010del sne\u017eno tekati leta 1994 na novinarskem dr\u017eavnem prvenstvu, kjer se je izkazalo, da za uvrstitev na svetovno velja samo kombinacija teka in veleslaloma (in sem se tudi uvrstil, \u017eal pa sem ravno tisto leto zapustil novinarske loge in je ‘vozovnica’ ostala neizkori\u0161\u010dena) in sva potem z Vando vse zime bolj ali manj pogosto tekla. In tako sem jeseni ’06 silno tuhtal, ali bo ‘suhoteka\u0161ka’ kondicija pomenila tudi napredek pri smu\u010darsko \u2013 teka\u0161ki, pa potem zadnjo zimo ni bilo snega niti za vzorec\u2026 in sem skratka danes prvikrat po najmanj dveh letih stal na novih skejtaricah.<\/p>\n\n\n\n Rezultat je prete\u017eno porazen. RES je, da sem prvi\u010d v \u017eivljenju brez postanka premagal ‘Mt. RP’, ono klan\u010dino na levi strani, gledano od streli\u0161\u010da proti oni dolgi ravnini, in res sem naredil menda prvi\u010d v takem ritmu tudi celotno osmico vklju\u010dno s pretekom ceste, vzponom k vle\u010dnici pod Vi\u0161evnikom in spustom nazaj dol\u2026 ampak DALE\u010c je to tudi od najbolj previdnih pri\u010dakovanj. Morda zdaj hitreje regeneriram, z vrha vzpona se ne odpeljem ko \u010dmrlj, ki je za\u0161el v avtobusni auspuh\u2026 Hja, k sre\u010di sem pozabil vzeti pas od polarja. Tolklo je tam proti 200, garant. Ampak kako je \u0161ele tolklo, ko sem si po krogu spodaj pri\u017egal \u0161e cigareto!<\/p>\n\n\n\n K sre\u010di se rad u\u010dim. In tole je res lep izziv. \u010ce bo le snega in zdravja, bi letos vendarle rad oddrsal eno teka\u0161ko tekmo. Nedelja, 20 januar<\/strong> Dekleti sva oddala dedku, sklenila sva da bova koncept varstva nekoliko premislila, in na parkiri\u0161\u010du namesto soteka\u010dev ugledala neke smetarje\u2026 NE, BIL je Tovari\u0161 in BILI so kolegi in bila je akcija pobiranja odpadkov. Kot ve\u010dni grebator pri vsakem zanimivem projektu sem napolnil dve vre\u010di, tvegal plavanje v mrzkem potoku, na\u0161el eno eroti\u010dno dvd \u0161katlo (disk je o\u010ditno ostal v predvajalniku\u2026), med ostalimi dragocenostmi pa smo na\u0161li dve rabljeni injekcijski igli.<\/p>\n\n\n\n In smo odtekli. Za zaklju\u010dek sprostilnega tedna je moji skupini Tovari\u0161 predpisal uro in \u010detrt spro\u0161\u010dujo\u010dega teka in sekstet, ki sta ga zalj\u0161ali Anja in Helena, je to resno vzel, tekli smo po PST do zaklju\u010dka Murgel tam proti Rakovi Jel\u0161i, na povratku pa sta po vzponu na Grbo dva osebka zbezljala in zapodili smo se v dir\u2026 precej prehitro, sem bil pa tako s pulzom kot po\u010dutjem kar zadovoljen. Trening smo sklenili s kofetkanjem pri Kresni\u010dki, kjer smo se, neverjetno, pogovarjali o merjenju telesne ma\u0161\u010dobe, kdo ima koliko in katera ima koliko in A DEJ, NE VERJAMEM\u2026 in podobno. Skratka, najbolj\u0161e so menda tehtnice nekega podjetja na ‘T’ nekje na Tr\u017ea\u0161ki, ampak 100 \u20ac za VAGO pa ne dam, pa \u010de me diagnosticira v nulo in mi pi\u0161e jedilnike.<\/p>\n\n\n\n Samoironi\u010dni moment: sredi teka me je Bobi (tehni\u010dna inteligenca, pih) nadrl, kako \u0161e zmeraj vpisujem podatke ro\u010dno, na roki imam pa formulo eno od polarja. Kar vem tudi sam, ampak kaj, ko mi pri prvem poskusu ni uspelo zbogati ra\u010dunalnika in ure, potem pa sem pozabil na geslo\u2026 in obenem tako rad polnim svoj excelov opomnik! Bobi pravi, da je to tako, kot bi z ra\u010dunalnikom pri\u0161li do nekih podatkov in jih natisnili, potem bi jih pa nekdo spet z lista prepisal v svoj ra\u010dunalnik. Saj ima prav, ne re\u010dem\u2026<\/p>\n\n\n\n Nekaj sem po kosih prevajal, vmes smo jedli, na obisk je s psom pri\u0161la nekdanja Vandina sodelavka (in Zala nama bo dosmrtno zamerila, da sva iz \u010distega firbca soo\u010dila psico in na\u0161ega Bu\u010dka \u2013 ni ga zadela kap, bolj se je prestra\u0161ila psica) in \u017ee smo leteli na na\u0161 abonma, ki ga imamo sicer v lutkovnem gledali\u0161\u010du na Gradu, ki pa je tokrat soproduciralo Pekarno Mi\u0161 Ma\u0161 v Mladinskem gledali\u0161\u010du \u2013 s tapravimi, \u017eivimi igralci.<\/p>\n\n\n\n Morda sem tako prizanesljiv in navdu\u0161en kritik zaradi neskon\u010dno redkega zahajanja v kino in teater (no, teatra nikdar nisem preve\u010d maral, lutkovno mi povsem zadostuje), ampak glede na zbrano ti\u0161ino v parterju in kasnej\u0161e ocene smo bili s predstavo vsi po\u0161teno zadovoljni. Moralka Svetlane Makarovi\u010d mi sicer ni povsem po du\u0161i (pri njej vsi po\u0161teni in pokon\u010dni tudi v otro\u0161kih knjigah do\u017eivijo bridko usodo \u2013 in inako je s pekom Mi\u0161Ma\u0161em), je bila pa narejena zelo domiselno in kvalitetno, sam pa sem takole srednjeletno zmigoval z mo\u017egani, kako so se v teh letih spremenili tudi igralci iz mojih mladih let: medtem ko je po mojem osebnem mnenju Varga prav kot Debevec dobil ono samozavestno zrelost in se naredil v \u010dudovitega ‘multitaskerja’, ki je lahko enako prepri\u010dljiv kot tragik in \u0161e bolj kot komik (tukaj igra ma\u010dkona), so v mojem spominu buhteli spomini na Damjano \u010cerne, na Dragico Poto\u010dnjak in predvsem na Olgo Kacjan, bo\u017eansko divo mojega najljub\u0161ega slovenskega filma, Splava meduze. Na, z otroki na nedol\u017eno predstavo, zapletem pa se v minevanje \u010dasa!<\/p>\n\n\n\n To je to za tretji teden v letu. \u010cetudi je bil trenin\u0161ko nenavadno lahkoten, ga je zame predvsem nevsakdanjost slu\u017ebene selitve in nekaj drugih malenkosti naredilo morda \u0161e bolj gostega kot je bil prej\u0161nji. In jutri, v ponedeljek, se za\u010dne drugi leto\u0161nji ciklus, ki bo predvsem \u010dasovno po\u017erl \u0161e nekaj dodatnih ur (v povpre\u010dju od ene do treh ur ve\u010d kot v prej\u0161njem 4 tedenskem ciklu) in samo sre\u010den sem, da mi pogodba ne daje posebej veliko miganja pri prevodu, ki ga moram oddati do konca meseca.<\/p>\n\n\n\n Se beremo! Moj 3K dnevnik, Ponedeljek, 14. januar Plavanje: 2000 m: vaje do nezavesti + 6 x 100 kravl Kot po tekmah sem tudi danes \u2013 spala sva oba zaradi bole\u010din v me\u010dih bolj tako \u2013 dokaj zmahan, kar se manifestira v ‘lenobi vulgaris’, za katero pa sem, kot veste, v naravnost idealni slu\u017ebi. Ker pa na\u010deloma […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-701","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/701","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=701"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/701\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":702,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/701\/revisions\/702"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=701"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=701"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=701"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Vmes me je Tovari\u0161 sredi treninga zvi\u0161ka nekaj zafrkaval, da imam danes prosto in naj zmanj\u0161am, ampak na polovici mu\u010denja se pa ja ne bom dajal zafrkavati in sem \u0161e nekaj trme ponucal, da sem dokon\u010dal zadevo. Ampak bo pa tole pravi Eldorado teden: zapoved je pre\u0161pricati po eno plavanje, en tek in en bicikel! Razmi\u0161ljam, da bi Tovari\u0161u samoiniciativno povi\u0161al pla\u010dilo vadnine.<\/p>\n\n\n\n
Tek: 1.05 fartleka s klanci: 12 km, 157\/178<\/em><\/p>\n\n\n\n
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n
DRUGI ZAPOREDNI PROSTI DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n\n
Kolo: 1.00: intervali 5\/5, 10\/10, 10\/10, 5\/5: pulz 131\/150<\/em>
Plavanje: 2.500 m: vaje + 8 x 100 z lopatkami<\/em><\/p>\n\n\n\n
Prost dan s \u0161portom po prosti izbiri: smu\u010darski tek<\/em><\/p>\n\n\n\n
Na kosilo smo se zapeljali na bohinjsko plat k Jaku v Srednjo vas, ki je tudi najina poro\u010dna gostilna in prizori\u0161\u010de bolj ali manj rednih ‘obmese\u010dnic poroke’. Morda je prav Jaka nekako najbolj bole\u010di test na\u0161e odlo\u010ditve za brezmesno prehrano, saj mi \u0161e zmeraj odzvanjajo mav\u017eelj, medvedova \u0161apa, krvavica\u2026 no, ker smo nekonsekventni nemesojedci, je k sre\u010di ostala vsaj bo\u017eanska Vodnikova (pou\u010deval je zgoraj na Koprivniku) postrv polnjena s koruzno in pe\u010dena v ajdovi moki\u2026 In smo se napokali, da smo do doma bolj ali manj prebavljali, pogledali Jumanjija in polegli otro\u010dad.<\/p>\n\n\n\n
Tek: tempo tek 1.20: 16 km, 163\/178<\/em><\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"