{"id":698,"date":"2024-01-23T21:40:48","date_gmt":"2024-01-23T20:40:48","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=698"},"modified":"2024-01-23T21:44:07","modified_gmt":"2024-01-23T20:44:07","slug":"2-teden-tone","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=698","title":{"rendered":"2.teden: Tone"},"content":{"rendered":"\n

Ponedeljek, 7. januar<\/strong>
Plavanje: 1900 VAJE, VAJE, VAJE<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ponedeljkova jutra na nek na\u010din \u2013 kadar me v slu\u017ebi ne \u010daka kaj res ekstremno zafrknjenega \u2013 komaj \u010dakam: to sicer po\u010dnem vsako jutro, ampak \u010dez vikend se na polarju in v spominu nabere ve\u010d robe, ki jo potem skrbno vnesem v svoj trenin\u0161ki dnevnik, excelov dokument, ki sem ga ravno zdaj osve\u017eil (stari je nosil \u0161e ime ‘Mig06’) in ga imam sicer vedno pri sebi na klju\u010dku, ‘domicil’ pa ima vendarle na mojem slu\u017ebenem ra\u010dunalu. Izjemno ponosen sem nanj, ker sem sicer tehni\u010dno silno nesposoben \u010dlovek, tule pa sem le uspel par zadev zdru\u017eiti v vsote. Takole so na primer (v kilometrih) videti kon\u010dni zneski za minulo leto:<\/p>\n\n\n\n

 <\/th>Tek<\/th>Kolo<\/th>Voda<\/th><\/tr>
J<\/th>67<\/td>0<\/td>15,1<\/td><\/tr>
F<\/th>190<\/td>94<\/td>8,7<\/td><\/tr>
M<\/th>168<\/td>219<\/td>10,6<\/td><\/tr>
A<\/th>213<\/td>581<\/td>17,8<\/td><\/tr>
M<\/th>178<\/td>281<\/td>12,3<\/td><\/tr>
J<\/th>127<\/td>485<\/td>18,1<\/td><\/tr>
J<\/th>180<\/td>197<\/td>23,9<\/td><\/tr>
A<\/th>216<\/td>266<\/td>13,4<\/td><\/tr>
S<\/th>259<\/td>67<\/td>1,5<\/td><\/tr>
O<\/th>217<\/td>0<\/td>2,8<\/td><\/tr>
N<\/th>28<\/td>142<\/td>24,1<\/td><\/tr>
D<\/th>183<\/td>289<\/td>19,8<\/td><\/tr>
SKUPAJ<\/th>2026<\/td>2621<\/td>168,1<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Ob pripombi, da gre za merjenje \u010dez prst in da zelo rad velikodu\u0161no zaokro\u017eujem navzgor, posebej opozarjam na barvanje okvir\u010dkov, ki mi je \u0161e posebej v veselje.<\/p>\n\n\n\n

Sem pa sino\u010di, ko me je pri umivanju zob zagrabila nepojasnljiva bole\u010dina v rokah, dojel bistvo baznega triatlonskega treninga, ki ga podajam v naslednji formuli: subjekt je razbolen na na\u010din, da niti ne ve ve\u010d, od \u010desa ga kaj boli. \u0160ele v postelji sem namre\u010d pogruntal, da me roke bolijo od tistih dvestometrskih intervalov z lopatkami v petek na bazenu. Veljavnost formule bom preveril danes: \u010de dr\u017ei, mi mora odpasti rit od sobotnega kolesarjenja.<\/p>\n\n\n\n

Popoldne, ko smo pri bazenu \u010dakali na svoje nadebudne\u017ee (midva sva bila kar oba, saj je tamala tamala po lastni \u017eelji ostala doma pri risankah), sem k Dragovi pripombi ‘kako bi bilo, \u010de bi bilo’ predstavil svojo \u017eenijalno idejo, da bi prihodnje leto, ko na\u010drtujem prvega ironmana, takole za par mesecev, najraje pa kar pol leta vzel nepla\u010dan dopust in bi se tako lahko idealno pripravil. Iz izku\u0161enj vem, da Drago ni najbolj\u0161i objekt za recimo sokratsko majevtiko (ko z argumenti sogovornika prepri\u010da\u0161 v svoj prav, najraje na na\u010din, da on izpade en pepl, ti pa kot sama krona stvarstva) in tudi tokrat me ni brez rezerve pohvalil, pa\u010d pa je mirno pribil, da bi bilo tako zabijanje \u010dasa na mestu samo v primeru, \u010de bi hotel \u010dlovek recimo priti v dr\u017eavno reprezentanco, zmagati na dirki ali kaj podobno obskurnega. Sploh, pravi Drago, se sam ve\u010dkrat spra\u0161uje o smiselnosti tak\u0161nega \u017eivljenja \u2013 ampak ne v kakem preprostem, pa\u010d pa v dosledno filozofskem smislu.<\/p>\n\n\n\n

Na tem mestu spo\u0161tovanega prijatelja zapu\u0161\u010dam in se lotevam diskurza o filozofiji, ki pa nas bo (metoda je \u0161e zmeraj majevti\u010dna) spet varno pripeljala na izhodi\u0161\u010de, torej ob bazen. Sam sem se s filozofijo sre\u010dal \u017ee zelo zgodaj, ko sem cirka desetleten mo\u010dno zamudil s popoldanskega karate treninga, po katerem smo s soborci (bil sem najmlaj\u0161i) \u0161e nekaj \u010dasa razpravljali o zame takrat zelo globokih temah. Od strahu pobesnelemu o\u010detu sem doma povedal, kako smo ‘\u0161e malo filozofirali’ in stari mi je dodobra demonstriral, kaj on misli o filozofiji. Resda ne fizi\u010dno, sluh imam pa \u0161e danes malo variabilen. No, po tem sre\u010danju sem filozofijo jasno vpisal po usmerjeni srednji \u0161oli in jo ob knji\u017eevnosti tudi diplomiral, \u010deprav Lacana \u0161e dandanes \u0161e \u0161tekam in moram vsak \u017di\u017ekov stavek prebrati najmanj dvakrat. Je potemtakem jasno, da kot gone\u010da se ma\u010dka takoj popadem vsako omembo filozofije? Dragotova (VEM, da bi bolj prav sklanjal druga\u010de, ampak bi trpela vsebina) teza je taka, da \u010dudoviti triatlonski teorem ‘swim, bike, run, eat, sleep’ (sam dodaja in dvakrat pod\u010drta \u0161e ‘shit’) seveda postavi vpra\u0161anje, kak\u0161na je subjektova ‘dodana vrednost’, kak\u0161en je smisel njegovega delovanja v skupnosti, njegova VREDNOST. E, tu lahko prisko\u010dim na pomo\u010d z lastno izku\u0161njo: vsaj zase lahko mirno zatrdim, da sem postal bolj\u0161i \u010dlovek. \u010cetudi imam denimo manj \u010dasa za dru\u017eino, tega jemljem kot veliko dragocenost in se trudim res vsako minuto zapolniti kar najbolj dejavno, kar najbolj za vse. \u010ceprav naju vsake toliko damici pretreseta z vpra\u0161anjem, katera varu\u0161ka pride danes ali \u010dim podobnim, pa sva po mojem kar dobra star\u0161a. Nadalje: v slu\u017ebi sem korekten, ne pa ve\u010d vedno pripravljen za vsako \u017ertev (to pi\u0161e nekdo, ki je pred leti redno hodil na nedeljske ve\u010derne kolegije, majke mi), za prevajanje pa raje ne povem, da pri tem v\u010dasih tako u\u017eivam, da bi skoraj raje jaz pla\u010dal kot vzel denar. Evo. Tkle mamo. In \u0161e nadalje: ob vseh vzponih in padcih \u0161e zmeraj mislim, da na forumu za depresijo in tesnobo vplivam pozitivno, \u010deprav me tu ob pomanjkanju strokovnosti \u0161e najbolj daje stalno spra\u0161evanje o ‘delanju prav’. Ampak guramo. Glede na dejstvo, da si zaradi mojega \u010dvekanja \u0161e nih\u010de ni zadrgnil \u0161trika za vrat, \u0161e zmeraj mirno spim.<\/p>\n\n\n\n

Zve\u010der nas je Tja\u0161a pri\u010dakala z nasmehom in celo novo kolekcijo odli\u010dnih vaj. Gne\u010da je bila neznanska, mislim, da nas je bilo v progi deset (seveda gre za moje subjektivno mnenje, upravljalec naj iz tega ne dela nikakih ra\u010dunov\u2026), kar pa je bilo zame povsem ustrezno, da sem vsaj malo predahnil po posamezni mu\u010ditelj\u0161\u010dini. Rekord ve\u010dera: 6 x 25 Superman, vra\u010danje v kravlu drsenje (pa ravno to, ko je \u010dlovek \u017ee tako brez kisika!)\u2026 in ravno na sredi so nam prvaki dali na voljo \u0161e eno progo in sem spet plu\u017eil povsem zadaj\u2026 Kon\u010dali smo s tisto nerazumljivo ekstravaganco, ko le\u017ee na hrbtu plove\u0161 za svojimi no\u017eicami samo s pomo\u010djo rahlega kro\u017eenja z rokami ko ena od gliserja ponesre\u010dena \u010dlove\u0161ka ribica. V eno nogo me je grabil kr\u010d v me\u010da, v drugo v podplat!
Pripis: jutranji teorem ovr\u017een: boli me vse drugo, samo rit ne.<\/p>\n\n\n\n

Torek, 8. januar<\/strong>
TEK: hribski fartlek z drsalno\/toboganskim vlo\u017ekom: 1.35, 17 km, 155\/180<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ker sem na strani velikega triatlonca Marka Allena (preden je svojo stran zaprl in se je treba za vsak stavek logirati) prebral par mo\u010dnih resnic o vzdr\u017eevanju kolesa in kako je \u0161ele BP kolo izkaz pravega triatlonca, sem \u017ee v\u010deraj, ko mi je mojo slu\u017ebeno kobilico predrl oster kamen\u010dek, pri lokalnemu dilerju nabavil novo zra\u010dnico (tip cene navija po trenutnem navdihu) in se pod no\u010d, ko so \u017eena jogirali, jaz pa sem ravno spekel par pala\u010dink za mlade\u017e, ki je \u017ee n-ti\u010d gledala Lepotico in zver, lotil hitre menjave zra\u010dnice. Za prvi\u010d nisem vklapljal \u0161toparice, \u0161e tako prefinjeni roparji in virtuozi za\u010dnejo z nekaj testnimi probami, pripravil sem vso opremo in se lotil. Pa se presneti vijak ne na eni ne na drugi strani nista vdala, naj sem \u0161e tako skakal po francozu, zato sem se odlo\u010dil, da je nekaj dni pe\u0161a\u010denja v slu\u017ebo prava stvar za mojo du\u0161o. Vmes bo WD 40 \u017ee raz\u017erl hudi\u010da, druga\u010de bom pa resno jezen.<\/p>\n\n\n\n

Dana\u0161nji fartlek (http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Fartlek<\/a> ) je zaznamovalo najprej Anino preklinjanje, ker ji je vrh Evropske unije onemogo\u010dil pravo\u010dasen prihod na vadbo, potem pa skupinsko dri\u010danje. Ker Tovari\u0161 torke nameni planinarjenju po moste\u0161kem hribovju, smo tokrat pametno odtekli najprej vzpon od \u010cada na Ro\u017enik, potem pa nas je relativno nedrsna podlaga prinesla do spusta zadaj za Cekinov grad (hvalabogu nismo izbrali Francoske, sicer bi tole sesljaje in fafljaje narekoval najdra\u017eji), kjer pa je vrag odnesel \u0161alo in smo se dobr\u0161en del poti navzdol po temi in megli juna\u0161ko predrsali. O \u0161tevilu padcev naj poro\u010da vsak sam. Da bi Tovari\u0161 potem re\u0161il juna\u0161kega duha in trening, nas je \u0161e trikrat gnal od \u010cada na Ro\u017enik, za nehvale\u017enega zajca smo imeli pa Toma\u017ea, ki je moral leteti naprej, mi pa za njim, ob sre\u010danju pa smo lahko tudi ostali obrnili navzdol. Ne vem, kaj je nesre\u010dnik zakuhal Tovari\u0161u, ampak kazen je bila vsekakor malo huda, saj smo Toma\u017ea vsaki\u010d nadrli, da bi se pa lahko malo zmigal.<\/p>\n\n\n\n

Zve\u010der me je \u010dakala doma\u010da grahova juha, \u017eenske pa tako la\u010dne (niso ra\u010dunale, da ta teden mo\u010dno podalj\u0161ujemo teke\u2026), da so me pitale \u017ee pod tu\u0161em. Potem mi je Zala sama spekla in namazala toast \u2013 kristus, mi namerava povedati, da se seli k nama njen zaro\u010denec? Ve\u010der sem nadaljeval tako, da sem letel k sosedi zalo\u017enici po eno knjigo, da v prevodu uskladim opombe, ki se nana\u0161ajo na mesta v novem prevodu, odposlal \u017eenico na bazen, prebral nekaj pravljice in spisal tole, preden se lotim pravega dela.<\/p>\n\n\n\n

Sreda, 9. januarja<\/strong>
Sobno kolo: 1.20h, intervali 8\/8: cca 42 km, 129\/146<\/em>
Plavanje: 1900 m (dobre vage) vaj in vaj<\/em><\/p>\n\n\n\n

Srede so slu\u017ebeno zahtevne, saj je ve\u010dino ponavadi presedim na sestankih \u2013 in to je zadnje \u010dase po dolgih letih edini dan, ko se tudi okravatam. Vse intenzivneje preko takoimenovanih ‘evropskih skladov’ \u010drpamo denar iz evropskega prora\u010duna, kar po mojem predmestnem mnenju pomeni, da bolj ali manj uspe\u0161no poberemo nazaj (z nekaj plusa ali minusa) tistega, kar prispevamo v skupno malho. Skratka neskon\u010dno pou\u010dne predpoldneve pre\u017eivljam. Potem smo imeli \u0161e en sestanek, ki se ti\u010de vseh nas (ker vas bom s tem gotovo \u0161e gnjavil): s prihodnjim tednom se namre\u010d celo ministrstvo, ki je zaenkrat razpr\u010dkano na dve osnovni in nekaj dislociranih enot, prvi\u010d po dolgih letih seli v eno samo hi\u0161o. Zame to pomeni dobesedno 15 metrov zra\u010dne linije, na ravni ministrstva pa so zadeve tako silno zapletene, da neprestano sestankujemo. In pomeni \u0161e nekaj: spet bova na isti lokaciji s Tovari\u0161em, kar je super\u2026 in ne super. Preden so ga skupaj z oddelkom teleportirali na drugo lokacijo, me je bil namre\u010d z okom sokolovim navadil, da na uporabo dvigala niti pomislil nisem, skakljal sem po stopnicah ko gams\u2026 potem pa sem se, mea culpa, nekoliko polenil. Ah, \u0161e en teden.<\/p>\n\n\n\n

Po vsem tem sedenju mi je prav godilo, da sem na poti domov sedel \u0161e na imitacijo bicikla v fitnes, potem pa je bil program tako nabit, da smo se dobili kar v kleti pri avtu (in je zajec \u0161e zdaj, zve\u010der, ves namrgoden): poleteli smo najprej po Zalo na bazen, potem v bolni\u0161nico na hiter obisk prijateljice pa v par \u0161tacun, kjer smo kot ekipa specialcev uleteli, pobrali izbrano in izginili kot kafre (nekaj \u0161pe\u017ee, nova plavalna o\u010dala in zimske \u010devlje za Zalo) in \u017ee doma cmarili fi\u017eolovo juho in obenem v pe\u010dici tajali jabol\u010dni \u0161trudel. Na ve\u010derjo je namre\u010d pri\u0161la Anja, na\u0161a teka\u0161ka frendica iz drugega filma, ki se je vsi \u0161tirje res razveselimo. Potem sem odplaval, se pregrizel do desete, doma na hitro spil recovery in se vrgel v posteljo delat zadnjo redakturo teksta, ki bi ga moral \u017ee oddati.<\/p>\n\n\n\n

\u010cetrtek, 10. januar<\/strong>
TEK: tempo tek 1.15, 14 km, 166\/180 (lovil zeleno na semaforju)<\/em><\/p>\n\n\n\n

Predpoldne v slu\u017ebi ob svoji najljub\u0161i, seveda \u0161kotski kletvici ‘Jesus fucken wept’ ob dokon\u010devanju dokumentacije za ‘svoj’ evropski razpis tuhtam, zakaj je \u010drpanje evropskih denarjev tako zapleteno: seveda, kdor se nameni prebiti skozi vso gosto hosto razpisne dokumentacije in zahtev, tisti bo presneto dobro pripravljen. Na nek na\u010din \u2013 se vidi, da sem \u017ee dolga leta uradnik! \u2013 se mi zdi to celo pametno, saj zapletenost postopka dejansko zahteva neko partnerstvo.<\/p>\n\n\n\n

Siten pa nisem samo zaradi te dokumentacije (in kak\u0161ni boji so potekali s \u0161efi in predvsem pravniki, da je vsa klobasa v vsaj pribli\u017eni sloven\u0161\u010dini in ne v pravni\u0161\u010dini, ki vse bolj prevladuje!), pa\u010d pa sem zelo preprosto ZMATRAN. \u017de decembrski ciklus me je tam v tretjem tednu kar lepo povozil, januarski me na\u010denja \u017ee v drugem\u2026 ja, ‘kaj mi je tega treba bilo’\u2026 Se mi zdi, da vas bom s to tvarino v prihodnjih dneh \u0161e matral. Ampak se bom potrudil, da na poleten na\u010din, prav?<\/p>\n\n\n\n

Popoldansko \u2013 ve\u010derni \u010das je bil odmerjen po minutah: najprej sva letela na govorilno uro v \u0161olo, kjer sva v grobem izvedela, da taiste lastnosti na\u0161e h\u010dere, ki so jih prej\u0161nje u\u010diteljice navajale kot mote\u010de, leto\u0161nja razredni\u010darka jemlje kot nekaj normalnega, zato je smrklja tudi dobesedno zacvetela. Skratka ponosen sem bil, da je bilo \u017ee pateti\u010dno. Ker sem se \u017ee za v \u0161olo oblekel v pajkice in teka\u0161ke regalije, sem (namesto na trening k Tovari\u0161u) kar odtekel v mesto na mese\u010dno sre\u010danje ‘kluba BP’, ki je morda najlep\u0161a skupina za samopomo\u010d, kar jih poznam. Gre za ljudi z bipolarno motnjo razpolo\u017eenja (\u0161e najbolje bo, da si tisti z ve\u010d interesa pogledate tole: http:\/\/www.ivz.si\/publikacije\/bipolarna_motnja\/bipolarna_motnja_01.html<\/a> ), s katero sem se sam sre\u010dal na prehodu iz srednje \u0161ole, ko o skupinah pomagale, ki bi si takole z nasveti, zgledi in izku\u0161njami, ni bilo ne duha ne sluha.<\/p>\n\n\n\n

Kon\u010dali smo krepko po 7. uri zve\u010der, zato sem moral tekanje malo skraj\u0161ati, da sem \u0161e omogo\u010dil Vandi, da je \u0161la lahko na bazen. Je pa tek po ve\u010derni Ljubljani tudi zabava, le na avtomobile in izpuhe bistveno prepogosto naleti\u0161, zato imam raj\u0161i okolico Ro\u017enika in PST. Skratka kon\u010dal sem po skupno uri in 15 in si zapisal 20 minut primanjkljaja \u2013 upam, da ne bo pla\u010dilo pri\u0161lo na kak\u0161ni pomembni tekmi.<\/p>\n\n\n\n

Doma sem bil bralni in Laura, tamala, si je spet za\u017eelela Piko Nogavi\u010dko, ki jo bereva na zelo neredne obroke, ker pa je \u0161lo ravno za tisto znamenito poglavje s \u010dajanko pri Toma\u017eu in Anici, se nama je pridru\u017eila \u0161e Zala, ki sicer zadnje \u010dase bere \u017ee sama. Potem sem pojedel ostanek fi\u017eolove juhe in si za k redakturi name\u0161al v toplo mleko \u0161e merico ‘recovery drinka’, \u010deprav se bojim, da je bilo ob tisti uri ‘okno prilo\u017enosti’ za hitro regeneracijo \u017ee zdavnaj zapahnjeno. Po\u010dakal sem Vando, ki je ponosno odplavala prvih 400 metrov v kosu, se \u0161e malo pokregal na enem od forumov in kon\u010dal dan z branjem.<\/p>\n\n\n\n

Petek, 11. januar<\/strong>
Sobno kolo: 1.10h, intervali 10\/10:cca 40 km, 131\/147<\/em>
Plavanje: 2000 m: zame na koncu intervali 100 + 3 x 200 kravl<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zjutraj sem se v slu\u017ebi lotil najbolj zeznjenega dela svojega evropskega razpisa: prora\u010dunske cifre imam sicer \u017ee lepo razdeljene na posamezna leta, zdaj je treba izra\u010dunati \u0161e razmerje med evropskimi in doma\u010dimi sredstvi (85 \u2013 15 %) pri vsaki od postavk. Ponavljam: sem \u0161olan komparativist in filozof in se pri odstotnem ra\u010dunu ZMERAJ zapletem v neznanske kolobocije. \u017de to, da mi zaupajo samemu kolobariti z realnim denarjem, je lepo spri\u010devalo za dr\u017eavno upravo\u2026 Vse pridobljene zneske \u0161e enkrat na papirju se\u0161tejem in zadeva SE UJEMA! Da mi v tem mine predpoldan, kak\u0161na kolegica s kan\u010dkom zdrave ra\u010dunske pameti pa bi z zadevo opravila v desetih minutah \u2013 na, to pa JE filozofsko vpra\u0161anje!<\/p>\n\n\n\n

Na spin kolesu sem malo pohitel, naredil sem eno uro 10-minutnih in \u0161e dva 5minutna intervala za dobro mero (zdaj \u017ee nekako znam priviti tisto mrcino tako, da pri utripu 141 ujamem 100 obratov na minuto): enkrat moram vpra\u0161at, kateri radio imajo vklopljen, saj so denimo odrolali skoraj cel diapazon U2 tam s konca osemdesetih: to glasbo imam zelo rad, za vrtenje pedalov je pa povsem neuporabna.<\/p>\n\n\n\n

In zakaj sem htel? Ker smo morali oddati tavelko so\u0161olki, kamor je \u0161la prespat, pobrat tamalo z njenega plavanja (v tisti banji pri savni na Fakulteti za \u0161port), potem odgnati mater na tek, po 20 minutah risank vre\u010di tamalo v avto in se zapoditi proti tastu, ki je bil tudi cilj Vandinega teka (seveda sva revo zamudila in ji prinesla suho opravo prepozno, ampak kriva je smrklja, ki je hotela videti samo \u0161e par kadrov), se na poti domov ustaviti v trgovini po hrano, na hitro scmariti par jajc in oddrveti na bazen. Tam nas je bilo tudi danes hudo veliko, tempo pa je narekoval kar Tovari\u0161 osebno\u2026<\/p>\n\n\n\n

Ne vem, kako je z odli\u010dnjaki, ampak osebno imam pri plavanju en \u010duden vzorec. Med ogrevanjem 25-metrsko razdaljo premagam v (\u0161tejem vdihe na vsak 3. zavesljaj) v 8 do 9 rundah, potem na sredini treninga dose\u017eem nekak optimum 8, pri nekaterih vajah \u2013 denimo drsenju \u2013 celo manj, proti koncu pa za\u010dne \u0161tevilo zamahov nezadr\u017eno vzhajati in pridem celo do 10, 11 sekvenc po tri\u2026
Sem pa zdaj, ko se dajem maltretirat trikrat na teden, ob prihodu domov \u017ee bistveno manj devastiran kot denimo pred letom, ko sem znal oble\u017eati v fotelju kot flamingo po sre\u010danju z airbusom (in tudi podobne barve). Zdaj \u017ee nekako \u017eivim in zato sino\u010di nisem direktno spustil v \u017eilo ‘recovery’ napitka, pa\u010d pa sem si privo\u0161\u010dil razvajanje, ki ga imam najraje: smoki s pepsijem. Za pravi u\u017eitek mora biti oboje originalno.<\/p>\n\n\n\n

Aja, Tovari\u0161 mi je povedal, da moji kolesarski intervali tudi po ‘bruto’ \u010dasu niso najbolj po PSu (po Pravilih Slu\u017ebe), saj bi moral tudi tu pove\u010devati ne le neto interval, pa\u010d pa tudi skupni \u010das po tednih: 60, 75 in 90 minut\u2026 torej sem ta teden podbacil za POL URE! Hja, \u010de mi je to RES povedal, je govoril tako hitro, da si nisem uspel zapomniti.<\/p>\n\n\n\n

Sobota, 12. januar<\/strong>
PROST DAN<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zbudil sem se, kot se za prost dan spodobi, s hrapavim grlom. A ni bilo huj\u0161ega in s puncama (Zale ni doma) smo se v nenavadno svetlem dnevu odpravili na Brezje, pa ne s posebej religioznimi motivi (no ja), temve\u010d v tamkaj\u0161njo teka\u0161ko \u0161tacuno po moje nove teka\u0161ke smu\u010di. Po par mesecih otipavanja terena mi je prej\u0161nji teden vse dotedanje na\u010drte odpihnila soteka\u010dica in soplavalka Mojca, ki mi je ekspertno povedala, kaj rabim, potem pa sem le \u0161e izbral med dvema firmama in se\u0161tel novce. Ker se mi je Madshus (izgovarja se menda Mad\u0160us in ne Mad\u010cus), zdela zanimiva sprememba od Fischerja, sem obiskal g. Reber\u0161aka in \u010dlovek mi je v desetih minutah dobesedno nataknil rotafello, namazal smu\u010di in \u0161e tastare mi je pogledal.<\/p>\n\n\n\n

Kljub silni gne\u010di na cesti (Hrvatje se \u017ee vra\u010dajo s smu\u010danja) smo jo potegnili \u0161e na pico v Radovljico, potem pa je po poti na\u0161a najmlaj\u0161a seveda zaspala\u2026 in uganite, ali je nisem spet spe\u010de prinesel iz avta\u2026 Ampak mrha zdaj \u017ee pozna moje gro\u017enje in je tiho prikolovratila k nama, ki sva se zvalila v taveliko postelj.<\/p>\n\n\n\n

Potem se je sklenil v dnevnik zapisati \u0161e Bu\u010dko, na\u0161 doma\u010di zajec, ki mu je o\u010ditno postalo dolg\u010das v kletki (raj\u0161i le\u017ei na fotelju in grizlja kak \u010dasopis, ki ga neprevidno pustimo v zobokrogu) in je za\u010del na vso mo\u010d nabijati z zadnjimi no\u017eicami v tla. Za recimo 1kilskega zajca je to sli\u0161ati prav neverjetno hrupno\u2026 ampak danes mu nisem tradicionalno opisal tople prihodnosti v pe\u010dici, ker je bil zadnji \u010das, da se lotim dela: za en prevod sem bil obljubil oddajo so novega leta, zadevo prakti\u010dno kon\u010dal \u017ee konec novembra, potem pa sem toliko motovilil s kon\u010dno redakturo (ponovno branje s popravljanjem zatipkanin, nelogi\u010dnih in napa\u010dnih izrazov) in uskladitvijo opomb \u2013 v bistvu gre za to, da avtor priporo\u010di neko genialnost iz svoje prej\u0161nje knjige, ki pa sem jo tudi jaz prevajal, zato moram potem najprej najti mesto v originalu in potem v prevodu\u2026 Pis of kejk, \u010de se \u010dloveku ljubi. Se mi je pa ob ponovnem branju zgodilo, da mi je bila knjiga bolj v\u0161e\u010d kot ob prevajanju: nekaj nasvetov ‘za bolji \u017eivot’ se mi zdi celo pametnih. Gre za nadaljevanje znamenite ‘samopomo\u010dne’ knjige na podro\u010dju transakcijske analize \u00bbI’m OK \u2013 You’re OK\u00ab, torej za \u00bbStaying OK\u00ab – in upam, da nadaljevanje ne bo kot prva objavljeno tri leta po tistem, ko sem oddal prevod.<\/p>\n\n\n\n

No, za ta posel sem porabil ves drugi del prostega dne, vmes sva z Vando ponovila \u017egance & zele, oboje je spet uspelo, sam pa sem si dal zaradi jutri\u0161njega dvournega teka namesto zelja pripraviti dobro staro projo. Ob neskon\u010dno \u010dudovitem okusu so me zasko\u010dili nostalgi\u010dni spomini na poletja na \u010ce\u0161ki ko\u010di in na Ledinah (na Ledinah smo jedli \u017egance s projo, sicer pa sem raje hodil h atu Karni\u010darju), kjer smo tam proti koncu osnovne \u0161ole trenirali smu\u010danje na ledeniku. Oh, mladosti moja. Povem naj samo to, da nas je dvanajstletne trener Najk (zdaj je tak napol klo\u0161ar, videvam ga po mestu) prvikrat uspe\u0161no nasmolil, da je \u010ce\u0161ka ko\u010da dejansko na \u010ce\u0161kem, ata Karni\u010dar pa je s svojo pravo jezerjan\u0161\u010dino \u0161e par dni nevede pomagal vzdr\u017eevati to \u0161alo. Jezus, tisto so bila poletja! In ena sama prijetna ve\u010derja jih takole potegne na plan!<\/p>\n\n\n\n

Nedelja, 13. januar<\/strong>
Tek: tempo tek po PST: 2.05, 24 km, 167\/178<\/em><\/p>\n\n\n\n

TRARA: v\u010deraj so Sta\u0161a in Primo\u017e z njima pa Luka in Mark dobili Mihca: vso sre\u010do!
Danes je bil vrhunec januarskega ciklusa in ‘prvaki’ so obtekli celo Ljubljano. Sam se za ta u\u017eitek, ki sem ga edinkrat in to dokaj neuspe\u0161no \u2013 zaradi bole\u010dine sem zadnji del ve\u010dinoma prehodil \u2013 opravil lani februarja, tokrat nisem odlo\u010dil, ker enostavno \u0161e nimam maratonskega programa in se je bilo brezzveze forsirat.<\/p>\n\n\n\n

Te nedelje so nekako posebne in tudi ta je bila \u017ee po udele\u017ebi, saj sta se celemu krogu (ob Igorju, Dragu, Marjanu, Petru, Ale\u0161u in Mateju) pridru\u017eila \u0161e Miro in Ero, drugi ekipi, tisti za dvourni tek, pa se je pridru\u017eila tudi Nata\u0161a. Sam sem se pridru\u017eil prvakom in se kot vedno urezal, saj smo za Dragom drobili tempo tam med 4.50 in 4.55, ki seveda ni bil za mojo klaso. Za voja\u0161nico FR Stane se je za lahkotnej\u0161i tempo odlo\u010dil \u0161e Matej in po postanku pri fu\u017einskem gradu, kjer je kot en ‘vinski bratec’ \u017ee zjutraj v \u017eivo mejo inplantiral plastenko soka, sva sedmerico prvakov dokon\u010dno izgubila. Potem sva jo skupaj mahnila na Golovec, pred spustom proti Peruzzijevi pa sem prijatelja zapustil njegovi usodi in se sam obrnil po trasi trojk proti domu. Golovec je tako doma\u010d teren, saj sem vso mladost \u017eivel na Rakovniku, zdaj pa v pribli\u017eno enaki vi\u0161ini na drugi strani, ampak danes me je v trenutku, ko sem ostal sam, volja kar po\u0161teno minila in sem tja do observatorija tekel bolj ali manj ‘zenovsko’, kot razumem definicijo ‘laganice’ na Teka\u0161kem forumu. Nekje tam mi je odpovedal tudi presneti footpod, ki pa mu ne bom preve\u010d sikal, saj sem baterijo zamenjal pred ljubljanskim maratonom. Do dol sem se \u017ee toliko porihtal, da sem Ro\u0161ko in predvsem ono novo nagrav\u017eno novo naselje pri nekdanjih klavnicah (ki pa ob pogledu na slastno sla\u0161\u010di\u010darno z velikimi steklenimi povr\u0161inami omogo\u010da tudi nekaj samoljubnega samoogledovanja med tekom) odtekel brez te\u017eav in ves premo\u010den od de\u017eja, obenem pa zadovoljen parkiral pri 2.05. Takoj sem se spravil na \u017elampanje, saj Tovari\u0161 opozarja, da so sitni glavoboli po dolgih dol\u017einskih tekih posledica dehidracije. Preskok: tu naj navedem \u0161e to, kako me je po eni takih nad-dvournih prilik presenetil lani, ko me je diskretno vpra\u0161al, ali smo se doma popoldne morda kaj sporekli. Ker do drugega konca mesta na\u0161i \u0161e tako \u017eol\u010dni prepiri navadno ne se\u017eejo, sem seveda takoj pomislil ‘presneta baba jezikava to\u017eljiva’, sem pa kasneje dodobra premislil o tem fenomenu. ZATOREJ sem pred in med tu\u0161iranjem nagnil 4 pollitrske doze powerbara, recoveryja, cedevite in za vrhunec \u0161e pepsija.<\/p>\n\n\n\n

Tudi Vanda je pritekla primerno zmatrana (tudi dve uri), a smo morali \u017ee spet noreti, saj smo se dali obema tastoma povabiti na kosilo v \u017ee leta ‘na\u0161o’ o\u0161tarijo pod \u0160marno goro, ki je danes minilo presenetljivo mirno in brez vsesplo\u0161nega kukanja nad raznimi bole\u010dinami, pri \u010demer navadno prednja\u010di moj o\u010de (in naj me koklja brcne, \u010de bom tudi jaz na stara leta tak). Na\u0161a tanajmanj\u0161a je znova po\u0161teno izkoristila pomanjkanje mesne prehrane \u010dez vikend in je zmazala malone pol dunajca. No, sam sem nagnil \u0161e eno cedevito in kokakolo, sicer pa sem fizi\u010dno zelo pri sebi.<\/p>\n\n\n\n

Po popoldanskem spancu smo se najavili k Carmen in Mateju in njunim trem junakom na \u010daj in poti\u010dke in je bilo nadvse prijetno (hi\u0161ni \u0161ef je zaradi nas celo odlo\u017eil popoldansko plavanje, vso \u010dast), potem je na\u0161a mala trakulja doma pospravila \u0161e vse ostanke \u017egancev in nekaj zelja od v\u010deraj, zdaj pa je kon\u010dno zaprla trudne o\u010di in predvsem usta.<\/p>\n\n\n\n

Tkle mamo. Oba z Vando imava \u0161e par opravkov na ra\u010dunalniku, ob pla\u010devanju na\u0161ih in atovih polo\u017enic je treba predvsem \u0161e prebrati tole pisanje \u0161e z \u017eenske strani, ker, boh pomagaj, to kritiko najte\u017eje pri\u010dakujem in se je tudi najbolj bojim.<\/p>\n\n\n\n

Se beremo \u010dez teden, prav?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ponedeljek, 7. januarPlavanje: 1900 VAJE, VAJE, VAJE Ponedeljkova jutra na nek na\u010din \u2013 kadar me v slu\u017ebi ne \u010daka kaj res ekstremno zafrknjenega \u2013 komaj \u010dakam: to sicer po\u010dnem vsako jutro, ampak \u010dez vikend se na polarju in v spominu nabere ve\u010d robe, ki jo potem skrbno vnesem v svoj trenin\u0161ki dnevnik, excelov dokument, ki […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-698","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/698","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=698"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/698\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":699,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/698\/revisions\/699"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=698"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=698"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=698"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}