sem Tone. Pri Igorju te\u010dem od junija 2006, ko me je kriza srednjih let najprej prestra\u0161ila pred cigareti in pija\u010do ter me pognala v tek. Jeseni istega leta sem na svoje veliko presene\u010denje za\u010del \u0161e plavati, bicikel pa zna tako voziti vsak Lojbe. Tako sem v letu 2007 nastopil najprej na svojem prvem akvatlonu (in sem ga \u017ee kar takoj v svoji starostni kategoriji tudi dobil, ha!) in na dveh olimpijskih triatlonih: poleti v Celovcu in jeseni na Bledu. Vmes sem tekel na nekaj polmaratonih in v Radencih dosegel svoj najbolj\u0161i \u010das, ki zna\u0161a 1.33. Za leto 2008 imam dva cilja: polironman v St. Poeltnu konec maja in en cel maraton \u2013 zaenkrat ciljam na Berlin, ki je konec septembra. Denar slu\u017eim kot dr\u017eavni uradnik, iz u\u017eitka in za dodatne solde malo prevajam, \u017eivim pa z \u017eeno in dvema h\u010derkama, zajcem, dvema zlatima ribicama in \u0161tirimi pali\u010dnjaki. Navijam za NK Olimpija, globalno pa za Celtic.<\/p>\n\n\n\n
![\"Tone](\"http:\/\/www.3ksport.si\/files\/images\/Tone-MV-1.jpg\" "\\"Tone")
<\/a><\/figure>\n\n\n\nTorek, 1. januar<\/strong> Leto je te\u017eko za\u010deti s pre\u0161pricanim treningom, zato sva z Vando z nekaj slabe vesti podtaknila punci enemu od dedkov (kasneje se je izkazalo, da so imeli dovolj dela z odpiranjem daril) in se nekaj pred 14. uro pripeljala za kose\u0161ki bajer. Zbralo se nas je presenetljivih \u0161estnajst \u2013 ampak o tej anomaliji bom \u0161e kdaj kaj napisal, ne? Ob vsem te\u017eenju nas je Igor povsem po torkovo namatral z raznimi osmicami, tudi svojo najmanj priljubljeno Francosko alias Jesenkovo pot sem pretekel \u017ee prvi dan v letu\u2026 ‘in tiho sem grizel klanec tik za prvaki’.<\/p>\n\n\n\n Po treningu sva letela po pam\u017einji, potem pa smo nadaljevali z vsakoletnim ritualom. Od leta 1994 namre\u010d zelo dobro vem, kaj sem po\u010del vsako prvo popoldne v letu, saj sva \u0161la takrat z Vando \u2013 \u0161e ne kot par \u2013 popoldne malo skupaj ven, jaz sem imel fri\u0161ni vozni\u0161ki izpit in prvi avto, sklumpanega \u017eivorumenega golfa\u2026 in izlet sva za\u010dinila s pico v zakotni piceriji v Brestu sredi Ljubljanskega Barja. Ker nisem \u010dlovek posebne domi\u0161ljije, odtlej ta dan ponavljava kot za\u010detek zveze, \u010deprav se je ta zares za\u010dela kak teden kasneje, ampak po 14 letih se \u010dlovek bolje spomni okroglih datumov. Ve\u010dinoma nama je obletnica (v postopoma ve\u010dji dru\u017ebi) kar v redu uspevala, ker pa gre za zasebno o\u0161tarijo, so nas \u017ee drugi\u010d zapored razo\u010darali in smo, ker se je Lauri od no\u010dnega odpiranja daril \u017ee hudo zehalo, za rezervno lokacijo izbrali Kitajca na I\u017eanki. Kar uspe\u0161no. Ker smo \u017ee eno leto trije tave\u010dji napol vegetarijanci (ribe \u0161e zmeraj \u0161tejemo za morsko\/re\u010dne sade\u017ee, boh pomagaj), le povsem najmanj\u0161a je mesojedka, imamo seveda zmeraj te\u017eave, tokrat pa smo ji naro\u010dili kar samostojno jed in je zmazala skoraj pol kure, medtem ko smo ostali lovili ko\u0161\u010dke bambusa, gob in koren\u010dka iz omake.<\/p>\n\n\n\n Seveda je smrklja \u017ee v avtu zaspala, zaradi \u010desar smo odpovedali kavo pri Sa\u0161i in se doma zvalili pred razne naprave, mula pa je potegnila do osmih zjutraj, torej 14 ur!<\/p>\n\n\n\n Sreda, 2. januar<\/strong> \u010cez dan smo obiskali mater v hribih nad Trebnjim, po lastnem neumnem domisleku sem vla\u010dil sani po dokaj zasne\u017eenih kolovozih in k sre\u010di smo na\u0161li dovolj sne\u017enato globel, da se je Lavrca do sitega nasankala (Zala je za take otro\u010darije po novem prevelika). Spra\u0161eval sem se, ali bi Tovari\u0161u to aktivnost lahko podtaknil namesto osovra\u017eene kro\u017ene vadbe, pa verjetno ne bo \u0161lo, \u010deprav me vse boli.<\/p>\n\n\n\n Zve\u010der smo imeli \u0161e en prijazen obisk, med potjo na bazen pa sem premleval idejo, kako sem v tem letu in pol redne vadbe (zares sva z Vando za\u010dela pri Igorju maja 2006 takoj po Radencih) kolikor toliko zapopadel, da tek in kolesarjenje na redke trenutke RES lahko postaneta tudi u\u017eitek, za plavanje pa to te\u017eko trdim. Za\u010del sem prej\u0161njo zimo in \u0161e spomladi sem se v bazenu bolj kot s tehniko boril za \u017eivljenje, me je pa pri 40 prav prej\u0161njo zimo popadla ideja, da morda moj kon\u010dni domet vendarle ni bohinjski triatlon (ker namesto plavanja veslajo) temve\u010d bi morda lahko neko\u010d nekdaj\u2026<\/p>\n\n\n\n Kot v posmeh smo bili ob devetih samo trije, vsi ostali plavalci so se drenjali na treh progah \u017ee od osmih\u2026 kar v moji plavalni ligi pomeni nobenega predaha in zabu\u0161avanja ob zaklju\u010dku dol\u017ein. In sta Robert ter Boris res plula pred mano, jaz pa sem ju lovil\u2026 in denimo pri presnetem supermanu, ki nam ga je Tja\u0161a opalila po bogvekateri vzhodnonem\u0161ki plavalni metodi, debelo zaostal za njima. \u2028Pozneje sem se jima pri lopatanju (3 x 200 kravla) spet pribli\u017eal \u2013 ampak bolj zaradi ve\u010dje ro\u010dnosti pri natikanju lopatk\u2026 Bolj ko se je pribli\u017eevala deseta, ki jo zmeraj z u\u017eitkom pri\u010dakam, bolj so moji upi rasli in kasneje sva se z Vando doma spet nasmejala mojim podmorni\u0161kim zgodbam. Odkar plava tudi ona, na ta na\u010din kvasiva neumnosti vseh pet delovnih dni v tednu.<\/p>\n\n\n\n Doma sem \u0161e prevedel par vrstic \u2013 toliko, da povsem ne zarjavim, tile dopustni\u0161ki dnevi so bili naravnost proti-produktivni \u2013 in se pred polno\u010djo zleknil, saj je jutri prvi ponovoletni delovni dan in rabim ne\u017eno in napeto ko\u017eo za poljubljanje s sodelavkami.<\/p>\n\n\n\n \u010cetrtek, 3. januarja<\/strong> Predpoldne sem prvi dan v slu\u017ebi med drugim (nekaj je bilo celo dela, ne la\u017eem, tudi poljubljanja skoraj ni bilo, ve\u010dina birokratov \u0161e dopustuje) namenil tudi razmi\u0161ljanju o temle po\u010detju. Dnevnik sem pisal celo mladost, silno rad sem prebiral denimo Kocbekovega \u2013 do onega dne leta 1952, ko je udaril Zdravko, takrat se mi je priskutil in sem ga za zmeraj odlo\u017eil \u2013 in Vanda je celo diplomirala iz dnevnika, rad sem ga prebiral kasneje v Delu, nikoli pa mi ni bilo povsem jasno, zakaj ljudje to po\u010dno. Ne zakaj pi\u0161ejo \u2013 to mi je kristalno jasno, glede terapevtske vrednosti pisanja lahko stopim ob bok Ruglju in Gradi\u0161niku; zakaj to potem objavljajo, tu je kle\u010d. Vsak ‘javni’ kronist ima namen. Kaj naj navedem za svojega? Da sem se uklonil Matejevemu gostobesednemu prepri\u010devanju? \u010ceprav ga NIKAKOR ne podcenjujem, sem kar prehitro privolil. Bi se rad kot literat takoreko\u010d brez muke pre\u0161vercal med prave triatlonce? Ni to, tudi mene \u010daka, upam, vse to oddelati na lastnih nogah. In sploh se samo \u010dudim visoki pismenosti svojih soteka\u010dev na tem forumu in drugod. Mislim, da tale moj pristanek na najbolj egoisti\u010dni ravni pomeni, da mene samega tudi silno zanima, zakaj sem se v srednjih letih lotil teh zadev. Eno je \u017ee jasno: povsem nepri\u010dakovano sem dobil novo dru\u017ebo prijateljic in prijateljev, ki je nisem ve\u010d pri\u010dakoval, in \u0161e bolj nepri\u010dakovano sem dobil na voljo \u0161e eno povsem pristno mladost, ki jo za razliko od one originalne znam zdaj celo \u017ee nekoliko u\u017eivati. Mislim, da sta to darova, ki \u010dloveku na za\u010detku petega desetletja ne priletita tako pogosto v naro\u010dje, a?<\/p>\n\n\n\n Omeniti pa velja \u0161e eno re\u010d: \u0161ele redni teka\u0161ki trening, kasneje tudi plavalni, s \u0161portom povezan nadzor nad lastnim telesom me je zares odre\u0161il te\u017eav, ki sem jih valjal gor in dol dolga leta: dolgotrajnih tesnob in pani\u010dnih napadov. Za ti\u0161\u010danja v prsih, pri srcu, v \u017eelodcu, za pomanjkanje zraka in nenavadne omedlevice sem porabil leta strahu in diagnostike, \u0161ele vrnitev k \u0161portu pa je zares odgnala te zoprne re\u010di, ki znajo \u010dloveka zares stisniti v kot. Veliko sre\u010do imam, da ima moja psihiatrinja preko znancev neko vedenje o triatlonu, saj bi ji sicer te\u017eko pojasnil, kako ni ni\u010d du\u0161evno nenavadnega v tem, da \u010dlovek v rekreativne namene rade volje in ob vsem drugem opravi osem, devet enot treninga na teden.<\/p>\n\n\n\n Dana\u0161nji tek sem opravil v dru\u017ebi Anje in Helene, pri \u010demer nam je Tovari\u0161 zabi\u010dal tek pod pragom razen v klan\u010dkih. Bilo je nadvse prijetno, ker pa smo bili v Tivoliju in nazaj ravno v polni uri, smo potegnili \u0161e dva kroga okrog igri\u0161\u010da in gostilnice v Mostecu (Marjan se bo seveda dr\u017eal za glavo, ampak definitivno smo tekli desna kroga, ne nemara levih). Petek, 4. januarja<\/strong> Kolo sem si v decembru urezal nekoliko po doma\u010de, kot zmeraj sem narobe razumel Tovari\u0161eva navodila in sem delal neke povsem svoje intervale. Zdaj sva se vendarle ujela in danes sem na spin \u017erebcu takoj po slu\u017ebi fino o\u017eulil rit. Kot zmeraj naredim prvi interval na navadnem fitnes kolesu, da malo umerim brzino, potem pa se preselim na mu\u010dilnico. \u010cas \u2013 ta bolj\u0161i ga menda namenijo razmi\u0161ljanju, celo meditaciji, meni v takih primerih pobegneta tako pulz kot kadenca \u2013 sem koristno porabil z vajo \u0161tetja do med 90 in 100 obratov, zraven pa sem kot ris gledal na pulzmeter in pri tahitrih intervalih sku\u0161al zadr\u017eati cifro pod 140 utripi. Ve\u010dinoma je \u0161lo, zato pa sem do sto pre\u0161tel bolj poredko\u2026 Petkovi ve\u010deri so mi \u0161portno \u0161e posebej ljubi, saj greva z na\u0161o taveliko desetletno h\u010derjo skupaj na bazen: v eni progi ga lomijo oni, v drugi smo prete\u017eno star\u0161i, danes pa je bila zasedba zaradi ‘noter prina\u0161anja’ novoletne pavze taka kot v filmu \u017drelo \u2013 pretepali smo se nekaj odli\u010dnjakov, vrsta onih tasrednjih, med katere se po\u010dasi pri\u0161tevam tudi sam, in par malo po\u010dasnej\u0161ih. Z enim o\u010desom (kar je za moje znanje plavanja kar podvig) zmeraj malo \u0161kilim na otro\u0161ko progo in sem tudi silno ponosen, ko potem po su\u0161enju las skupaj kora\u010diva proti domu in silno strokovno razpravljava o tej ali oni tehniki, o \u017eivljenju, svetu in vsem. Nau\u010dil sem se, da teh redkih res \u010dudovitih trenutkov ne pokvarim s kak\u0161no fotrovsko neumnostjo (‘pa porka\u0161, spet si mi pospravila mokre kopalke v \u017eep k telefonu’) ali vsevednostjo. Uh. Sobota, 5. januarja<\/strong> Ker sva s soplavalko drnjohala do desetih, so bolj smeli na\u010drti v de\u017eevno megli\u010dastem dnevu odpadli in ko se je izkazalo, da mojemu \u017eenskemu triu ni odve\u010d pre\u017eiveti predpoldneva doma (mati so igrali na sesalec), sem se tiho napotil odvrteti svoj spin bicikel namesto srede, ko je fitnes \u0161e po\u010dival. Po dveh zaporednih dneh vrtenja pedalov te vrstice zapisujem stoje\u2026 Pretiravanje na stran, sedalo pa me vseeno boli. Ravno te dni sem v kleti \u2013 med iskanjem opreme za sirov fondue, ki je tam na premiero \u010dakal vse od poroke \u2013 na\u0161el svoj edini in najljub\u0161i sede\u017e za kolo, ki sem ga bil kupil po nekajletnem mu\u010denju na svojem prvem gorcu\u2026 Ah, prilagoditi zadevo za specialko, to bo moj projekt v prihodnjih mesecih. Ker, povsem resno: je aerodinamika resni\u010dno tako krucialna, da mora \u010dlovek venomer tvegati, da se bo kot Hudi\u010d ob pomo\u010di Krjavlja v prvem slovenskem romanu razpo\u010dil na dvoje in bo storilo samo \u0161e \u0160tr in Bunk?<\/p>\n\n\n\n V fitnesu sem na hitro, saj je ob vseh aparaturah poskakovanje po slikah na navodilu videti neskon\u010dno arhai\u010dno, oddelal eno rundo ‘Tovari\u0161eve kro\u017ene vadbe’ in se \u0161e enkrat dodobra nahehetal ob spominu na Marjanovo definicijo znamenite ‘9. vaje’, kot smo jo poznali v nekdanji JLA. Gre za zaporedje po\u010dep \u2013 odskok nazaj v skleco \u2013 spet v po\u010dep \u2013 skok z dvignjenimi rokami. No, Marjan se je spomnil, da so zadevo imenovali tudi ‘Fazanov let’, razlo\u017eil pa je to z dejstvom, da so to obskurno vajo v nekdanji vojski delali samo zelenci oziroma fazani, stara vojska pa se je privo\u0161\u010dljivo zabavala.<\/p>\n\n\n\n Po kosilu smo sklenili vrniti novoletno drevce, ki se je \u017ee mo\u010dno osipalo, nazaj naravi. Imamo se namre\u010d za nekake silne ekologe in vsako leto za pregre\u0161ne denarje kupimo ‘kao \u017eivo’ smre\u010dico, potem pa pater familias sku\u0161am najti kako ne najbolj zmrznjeno obmo\u010dje drage nam domovine in jo zakopljemo nazaj v hosto. Dana\u0161nje lokacije ti, dragi dnevnik, ne bom razkril, saj \u010dlovek nikdar ne ve, kdaj ga bodo uklenili zaradi poru\u0161enja naravnega biotopa, navr\u017eem naj le, da je v Postojni toplomer \u0161e kazal 0 stopinj, v Kozini pa \u017ee pet! No, dodam naj \u0161e, da smo do pred par leti dodatno skrbeli \u0161e za zdravo pogozdovanje na odjemni strani procesa, kar pa je enkrat za vselej kon\u010dala takrat \u0161e edina h\u010di, ki je vsem v o\u0161tariji pri kosilu prijazno poro\u010dala, kako imamo zunaj v avtu prelepo jelko, ki jo je o\u010dka sunil v tistem gozdu tamle ob cesti.<\/p>\n\n\n\n Soboto smo sklenili na pala\u010dinkah pri sosedih in z gledanjem Titanika, ki ga je na\u0161a zdaj \u017ee velika h\u010di sklenila po opolzkih prizorih in pred tragi\u010dnim koncem, takoj zjutraj bo pa hotela vedeti vse, \u010desar iz strahu ni videla. Pa ne bo izvedela ni\u010d, ker tipkam dnevnik, vmes pa sva \u017ee tudi prestavila na Poro\u010dila in jutri\u0161njo \u2013 spet kislo \u2013 vremensko napoved.<\/p>\n\n\n\n Nedelja, 6. januarja<\/strong> Iz nekega samo meni znanega ra\u010duna \u2013 na\u0161i varu\u0161ki smo povabili \u0161e na kosilo in se mi je zdelo pametno izkoristiti \u010das, ki ga z Vando sicer prevoziva v Koseze in nazaj \u2013 sem se jatnemu treningu odpovedal in je \u0161la draga sama, kot zmeraj pa se je izkazalo, da sem ji naredil bolj slabo uslugo, saj so bile zjutraj ceste nevarno spolzke, na kak makadam pa niti misliti ni bilo mo\u010d, saj je bil povsod prekrit z ledeno glazuro. No, mahnil sem jo mimo bankomata na Trubarjevi skozi center, kjer je bila gne\u010da samo pred cerkvami, drugje pa nikjer nikogar, pa skozi Tivoli, kjer sem dodobra spoznal razli\u010dne podlage in z eno supergo tudi fino zajel \u010diste vode, pa skozi \u0160i\u0161ko po Drenikovi za Be\u017eigrad in skozi \u017dale (vzorno posuto, klobuk dol!) tja do voja\u0161nice in spet po asfaltu zadaj do bolni\u0161nice v Polju in potem skozi Fuz\u017eine proti domu. Pod blok sem pritekel v \u010dasu 1.43, zato sem opravil \u0161e en krog mimo lokalnih bifejev.<\/p>\n\n\n\n Stra\u0161no rad cmarim v voku in gostje (skupaj nas je bilo sedem) so prizadevno pojedle ve\u010dino zelenjave, uspelo mi je celo mimikrirati kolerabo kot bambusove vr\u0161i\u010dke in, kar je pri kuhanju zelenjave krucialno, metati sestavine noter v ustreznem zaporedju, da so potem vse dokaj ustrezno pokuhane. Vanda je \u017ee sno\u010di spekla \u010dokoladno torto in smo se res izborno napokali. Popoldne sta moja prizadevna \u017eenica in Ana za\u010dali s tehni\u010dnim treningom v bazenu, ostali smo pole\u017eevali po raznih kotih, skupnega kofeta pa se \u017eal nisem udele\u017eil, ker je tavelko h\u010der \u017ee od zjutraj neznosno bolel palec na eni od noga in sva sklenila, da bo bolje, \u010de se postaviva v vrsto na urgenci. Vzrok: sino\u010di je s so\u0161olko peljala psa na sprehod in morda je res brcnila v robnik\u2026 No, roentgen ni pkazal ni\u010d po\u010denega, sem pa se kot zmeraj, kadar posedam tam sam ali v dru\u017ebi kake od svojih dam, zavedel, kako presneto fino je biti zdrav in pri sebi. Sem pa glede na poledico pri\u010dakoval bistveno ve\u010djo gu\u017evo: bodisi so vse dotlej \u017ee oskrbeli ali pa so ob tisti uri \u0161e le\u017eali za cesto.<\/p>\n\n\n\n Seveda so nas \u017ee \u010dakali pri sestri\u010dni v Kresnicah, rastlinojedci smo dobili posebno pico in tiramisu je bil bo\u017eanski, namesto Cockte, ki je kresni\u0161ka nacionalna pija\u010da (tja sem hodil vso mladost k stari mami in dejansko je to, da v Kresnicah \u017eivi takratni in dolgoletni direktor Slovina, kasneje Slovenijavina, je nenavadno vplivalo na pivske navade va\u0161\u010danov), pa so me \u010dakali s kakakolo. Tudi super, \u010deprav nakladam, da do padca G. dvojniW-ja ne konzumiram ni\u010d ameri\u0161kega. Zdaj smo siti ko strela doma in \u010de bi zmaja ne bila tudi pla\u0161ni srnici, bi jo z Vando gotovo mahnila \u0161e na en sprehod. Tamala me je kot \u017ee x-krat opetnajstila, da sem jo ‘kao spe\u010do’ prinesel iz avta, potem pa je zahtevala torto\u2026 Moj dragi 3K dnevnik, UVODsem Tone. Pri Igorju te\u010dem od junija 2006, ko me je kriza srednjih let najprej prestra\u0161ila pred cigareti in pija\u010do ter me pognala v tek. Jeseni istega leta sem na svoje veliko presene\u010denje za\u010del \u0161e plavati, bicikel pa zna tako voziti vsak Lojbe. Tako sem v letu 2007 nastopil najprej na […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,46],"tags":[],"class_list":["post-696","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sport-in-jaz"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/696","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=696"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/696\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":697,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/696\/revisions\/697"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=696"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=696"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=696"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
TEK: fartlek po Ljubljanskem hribu in Ro\u017eniku: 1.25, 15 km, pulz 158\/177<\/em><\/p>\n\n\n\n
PLAVANJE: vaje 1900 m (vrhunec ve\u010dera: 6 x 50 Superman)<\/em><\/p>\n\n\n\n
TEK: fartlek do Tivolija in nazaj + dva spodnja kroga okrog Mosteca: 1.30, 17 km, 148\/183<\/em><\/p>\n\n\n\n
Ve\u010der kon\u010dujem s popularnim napevom: ‘hudfak is Viki?’<\/p>\n\n\n\n
SOBNO KOLO: 1.10h z intervali: 5 nizek pulz \/5 intenzivneje: cca 40 km, 129\/148<\/em>
PLAVANJE: 2300 metrov (1100 vaj in 6 x 200 metrov)<\/em><\/p>\n\n\n\n
Za ve\u010derjo sva z Vando prvikrat in to uspe\u0161no skuhala ajdove \u017egance s kislim zeljem: bila sva kar nervozna, rezultat pa je bil naravnost odli\u010den, z u\u017eitkom smo jedli vsi \u0161tirje.<\/p>\n\n\n\n
Zve\u010der sva z drago malo pogledala televizijo, spila \u010daj, se malo pocrkljala, prevajati se mi ni ljubilo, zato se spravljam brat v posteljo. Trenutno prebiram najnovej\u0161i roman svojega najljub\u0161ega avtorja, \u0160kota Christopherja Brookmayerja (v sloven\u0161\u010dini ga \u0161e ni\u010d nimamo, \u0161e i\u0161\u010dem zalo\u017ebo, pa me, ah, nih\u010de ne razume) ‘Napad nepotopljivih gumijastih ra\u010dk’ in zadeva je odli\u010dna. Gre za osmi roman, tip pa je dve leti mlaj\u0161i od mene, kar se mi je zdelo, ko sem ga prvi\u010d odkril, kar nekako neprijetno.<\/p>\n\n\n\n
Sobno kolo: 1.20h, intervali 8\/8: cca 46 km, 131\/149<\/em>
Fitnes: Tovari\u0161eva kro\u017ena vadba: 1 krog<\/em><\/p>\n\n\n\n
Tek: 1.45 v enakomernem tempu: 20 km, 165\/176<\/em><\/p>\n\n\n\n
Tako. Se beremo \u010dez teden.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"