![\"\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/mt.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nZanimiva slika: zelo naporna pubertetnica je z eno (\u017ee takrat dokaj hitro) nogo \u017ee skoraj v Ljubljani, z mislimi pa vsaj na drugem koncu sveta. Ti, dvanajst let mlaj\u0161i bratec pa si v tem \u010dasu komaj zlezel na ofucani sede\u017e mojega ponija. Kolikor je od ponija veveri\u010dkasto bakrene barve sploh \u0161e ostalo, saj ga je za mano vozil Du\u0161i, najin brat. Kot ve\u0161, pri nas v Gorenjcih pri Semi\u010du je namre\u010d veliko klancev in ostrih ovinkov, zavore pa uporabljamo samo takrat, ko nas gleda mama s kuhinjskega okna …<\/p>\n\n\n\n
Potem pa, \u010dez dobro desetletje in \u0161e kasneje, se zavihti\u0161 na dirkalno kolo in poganja\u0161, poganja\u0161 pedala po vseh teh raztresenih klancih in strminah, dokler se ne pripelje\u0161 do prvih stopni\u010dk. Pokal\u010dki in medalje se mno\u017eijo. Sicer jih ni toliko kot v Du\u0161ijevi sobi, kjer se zdi, kot da smo v strelskem muzeju. Jih je pa vseeno toliko, da se ne da skriti, da smo zagreti za \u0161port in nam zraven \u0161e kaj rata. In zato mama in ati nista preve\u010d sitna, \u010de se kak\u0161no delo prelo\u017ei s 15.00 na 16.53. Ko sem bila \u0161e doma, je to bila znanstvena fantastika.<\/p>\n\n\n\n
\u010cudni pti\u010di smo vsi trije. Ko se za\u017eenemo v kak\u0161no stvar, ni teorije, da nas kaj premakne s poti. Samo za\u010drtati si jo moramo, pa smo \u017ee skoraj na cilju. In zato me ne presene\u010da, da si odtekel svoj prvi maraton kot si si ga zamislil. \u017de prvi\u010d ti je uspelo pod tremi urami, in to na dokaj te\u017eki progi. Halo, je kdo doma? Tistega prvega marca sem bila ves \u010das v mislih s tabo. Malce pa tudi v dejanjih, saj smo se skoraj hkrati s tabo v klubu odpravili na tek okrog Ljubljane po celotni trasi PST. Zdelo se mi je, da ti lahko vsaj malo pomagam, \u010de se \u0161e jaz pomu\u010dim in te\u010dem vsaj v drugi polovici hitro kolikor se le da. Uspelo mi je, pre\u017eivela sem, tako kot ti na naporni tekmi.<\/p>\n\n\n\n
S svojim odli\u010dnim dose\u017ekom pa si postavil visoke, nedosegljive standarde za morebitne dru\u017einske posnemovalce. O maratonu, pa \u010deprav enem in edinem, potihem razmi\u0161lja vsak teka\u010d. Tudi mene je pomalem mikal, \u010deprav sem vedno trdila, da se z udele\u017ebo na maratonu ni potrebno potrjevati, karkoli ali komerkoli dokazovati. In preko tega dose\u017eka smatrati sebe kot bolj\u0161o, bolj zrelo, bolj ob\u010dudovanja, \u010de \u017ee ne po\u017eelenja vredno osebo. Tak\u0161no razmi\u0161ljanje ni redko med teka\u010di (da ne bo pomote \u2013 ne v na\u0161em klubu in ne pri tebi), ki se maratona udele\u017eijo enkrat in nikoli ve\u010d. Ker so s tem nekaj dokazali. Dokazali? Kaj se dose\u017ee s tekom na 42,2 km? Preboj meje nemogo\u010dega? Matej Markovi\u010d je potemtakem s trojnim ironmanom \u017ee svetlobna leta dale\u010d, in bi se po tej logiki moral \u017ee preleviti v supermena. Pa je \u0161e vedno videti prizemljen skromen de\u010dko iz sosednje ulice.<\/p>\n\n\n\n
Kak\u0161ni pa so motivi, da sem odlo\u010dila za svoj prvi maraton? In to kljub spomladanskim te\u017eavam s koleni? Lena sem, to je glavni razlog. Malce bolj le\u017eerno se lotevam svojega \u017eivljenja (ha ha ha, kdor me pozna), zato se mi ne da trenirati na \u0161us za polmaraton. Leto\u0161nja Se\u017eana je \u0161la zelo gladko pod 1.40. Dosegla sem svoj cilj, naj bo \u0161e tako skromen, zdaj je \u010das, da u\u017eivam \u0161e na treningih. Priprave za maraton so namre\u010d ob zmernih ciljih (tek okrog 3 ur 45) nanizane kot patentni vzorec: ena leva, ena desna, ena leva, ena desna. Kdaj sem si zadnji\u010d privo\u0161\u010dila dolgi tek v tempu okrog 6.00? Leta 2004, ko sem za\u010dela te\u010di. Od takrat pa samo dirkanje, pehanje, \u0161vicanje in garanje.<\/p>\n\n\n\n
Ja, trening za maraton, na katerem moram graditi na vzdr\u017eljivosti in zni\u017eanju sr\u010dnega utripa, je kljub prete\u010denih 60 – 70 kilometrih na teden u\u017eitek. Zato bom avgusta \u0161e tekala po svoje, da si podalj\u0161am to ob\u010dutenje popolne svobode, ki ga omogo\u010dajo ni\u017eji obrati, pravzaprav pa aerobni tek, kot ga po petih letih \u0161ele spoznavam. Ko ne lovim nikogar pred seboj ali pa be\u017eim pred kom, pa\u010d pa gledam oblake, na sve\u017ee obrezane kro\u0161nje dreves ob PST ali pa vzhajajo\u010do Luno. Ko se med tekom lahko celo pogovarjam brez po\u017eiranja besed, sline in lastnih obljub, \u010de\u0161 da se mi nikamor ne mudi.<\/p>\n\n\n\n
Prave stvari pridejo namre\u010d ob pravem \u010dasu. \u010ce ne pridejo te, se pripeljejo druge. Dokaz za to je plezarija v Rjavini prej\u0161njo nedeljo, kamor sva se odpravila s soplezalcem Jernejem iz Matice. Smer, v katero sva se namenila, je bila sumljivo mokra in odlo\u010dila sva se, da ni pametno izzivati usode. In ker sva bila tako lena, da se nama po dveh urah in ve\u010d kot 1000 metrov vi\u0161inske razlike z vso opremo na hrbtu ni dalo razviti bele zastave, sva se raje zagledala v drug stolp pred nama in sva po njem zlezla na vrh. Ni bilo \u010disto lahko, vendar nama je uspelo. Zraven pa sva poleg pogleda na sosednje gore, na dolini Krmo in Vrata ujela \u0161e nagrado \u2013 mogo\u010de se bova lahko celo podpisala pod prvenstveno smer. To bo pokazal \u010das.<\/p>\n\n\n\n Na leto\u0161njem ljubljanskem maratonu \u010das ne bo moj gospodar. Tudi za kak\u0161no minuto bolj\u0161i dose\u017eek od lanskega ne bo nagrada. Bolj bo va\u017ena nova pot, sprememba. Zato vztrajaj, Toma\u017e, na svoji poti, ki te pelje od enega do drugega lepega trenutka. Ni pa nujno, da se ti lepi trenutki merijo samo v \u0161tevilkah, v sekundah. V \u017eivljenju \u0161tejejo \u0161e druge stvari. Le odkriti jih je treba, pa \u010deprav v svetovih, ki jih nismo vajeni.<\/p>\n\n\n\n Starej\u0161esestrski pozdrav,<\/p>\n\n\n\n Marinka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Toma\u017e, 21. avgust 2009 \u0161ele zadnjih nekaj let imava to prilo\u017enost, da naju dru\u017ei ista stvar. Ob\u010dutna starostna razlika in moj zgoden odmik od […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,47],"tags":[],"class_list":["post-689","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sportnik-sportniku"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/689","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=689"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/689\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":690,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/689\/revisions\/690"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=689"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=689"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=689"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/mt1.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n