Matej, 9.marec 2009 <\/p>\n\n\n\n
Tvoje pismo mi daje upanje, da imamo Slovenci zopet nekoga, ki ima ogromno volje, energije, predvsem pa to\u010dno dolo\u010dene cilje. To je ravno tisto kar manjka ve\u010dini na\u0161ih \u0161portnikov, ki se ukvarjajo, recimo temu extremnimi \u0161porti in dosegajo ob\u010dasno odmevne rezultate, vendar se obi\u010dajno izgubijo v nekem povpre\u010dju.<\/p>\n\n\n\n
Moja ultramaratonska pot se je za\u010dela dokaj nenavadno. Kot prvo moram poudariti, da se nih\u010de v dru\u017eini in tudi v sorodstvu ni nikoli resno ukvarjal s \u0161portom. Kot osnovno\u0161olec in kasneje srednje\u0161olec sem kot vsi moji vrstniki v tistem \u010dasu smu\u010dal. V letih \u0161tudija pa sem se rekreativno ukvarjal s ko\u0161arko, bil sem celo trener ko\u0161arka\u0161ke ekipe. O kak\u0161nem teku v tistem obdobju ni bilo ne duha ne sluha. Vse skupaj se je za\u010delo \u0161ele kasneje, ko sem diplomiral na fakulteti za strojni\u0161tvo in potem od\u0161el na slu\u017eenje voja\u0161kega roka v Bovec. Z veliko sre\u010de sem uspel, da so me iz Bovca premestili na Pokljuko, kjer sem bil v \u0161portni \u010deti, ki je trenirala za Tek patrulj v Dra\u017ego\u0161ah. Bolj pod prisilo kot iz veselja sem moral skupaj z ostalimi iz ekipe za\u010deti z vsakodnevnimi treningi, ki so potekali dva krat dnevno in so vsebovali tek, tek na smu\u010deh, smu\u010danje in streljanje. V za\u010detku je bilo vse skupaj prava no\u010dna mora, saj sem bil popolnoma brez kondicije, treningi pa so potekali pod strogo voja\u0161ko disciplino. Hitro sem se privadil in po nekaj mesecih mi je postalo vse skupaj v\u0161e\u010d in za\u010del sem u\u017eivati. Da ne bom dolgovezil. Na Pokljuki sem potem ostal kot vodja vle\u010dnice do konca voja\u0161kega roka in ve\u010dino \u010dasa izkoristil za tek, saj mi je v obdobju treningov za Dra\u017ego\u0161e tek o\u010ditno zlezel pod ko\u017eo.<\/p>\n\n\n\n
Ko sem pri\u0161el iz vojske sem se zaposlil in vsaj nekajkrat tedensko odtekel 10-15 km. Tekel sem izklju\u010dno zato ker je tek odli\u010dno vplival na moje po\u010dutje. Na kak\u0161no tekmovanje \u0161e pomislil nisem. Leta 1979 pa sta me dva sodelavca navdu\u0161ila, da gremo na tek trojk (27 km) okoli Ljubljane. In to je bilo moje prvo tekmovanje in obenem MOJ “USODNI” KORAK. Po teku sem ob vr\u010dku piva pri Figovcu sre\u010dal dva znanca, sicer pa \u017ee prekaljena teka\u0161ka anesenjaka, ki sta me po nekaj rundah piva navdu\u0161ila, da se jima pridru\u017eim na teku 100 km v Bielu. Tisti dan sem bil res navdu\u0161en, vendar pa sem naslednji dan ugotovil, da je tek \u017ee \u010dez tri tedne, tako da za kak\u0161no resno pripravo ni ve\u010d \u010dasa. Sploh pa v tistem \u010dasu nisem imel pojma kaj pomeni 100 km, kako se pripraviti na tek, kaj piti med tekom,… Edino kar sem imel v glavi je bilo, da dane besede ne smem po\u017ereti in moram z njima v Biel in da moram priti do cilja pa naj se zgodi kar ho\u010de! Ne bom filozofiral in bom ta del zgodbe kon\u010dal. Na cilj sem pri\u0161el kot 274-ti v \u010dasu 9h40min. \u010ce pomislim nazaj lahko re\u010dem smo, Du\u0161an kapo dol! Ne bom govoril, da sem en teden komaj hodil, da sem imel ves ta \u010das zate\u010dene gle\u017enje in predvsem, da sem se zaklel, da 100 km ne te\u010dem nikoli ve\u010d. Po nekaj tednih sem ugotovil, da brez teka ne gre in potem se je za\u010delo zares. V naslednjih treh letih sem \u017ee postal zmagovalec in rekorder teka Zagreb-\u010cazma (60 km) in 100 km teka v Vara\u017edinu in v letu 1983 in 1984 stal na odru za zmagovalce Spartatlona (245 km) ob Kourosu.<\/p>\n\n\n\n
Nadaljevanje \u0161portne \u0161portne poti ne bom opisoval, ker to ni namen mojega pisma. Iz zgoraj napisanih dejstev lahko povle\u010demo kar nekaj trditev, ki sem jih tudi preizkusil tekom \u0161portne poti.<\/p>\n\n\n\n
1. ZA TISTEGA KI HO\u010cE IN ZMORE NI NEMOGO\u010cIH POTI
2. \u010cE NE VIDI\u0160 CILJA SE NE PODAJ NA POT<\/p>\n\n\n\n
Mogo\u010de vse skupaj zveni filozofsko, vendar pa sta zgoraj navedeni dejstvi pogoj, da se loti\u0161 nekaj kar se ti zdi nemogo\u010de.\u00a0Poznam veliko teka\u010dev, ki se leta in leta ukvarjajo s tekom, pa se ne upajo lotiti maratona. Zakaj? Zato, ker ne verjamejo vase, lastne sposobnosti in predvsem ker cilja ne vidijo jasno.\u00a0Vsakemu, ki se prvi\u010d loti maratona svetujem, da na startu ne razmi\u0161lja o \u010dasu teka, ampak o cilju do katerega mora priti. Hitro ali manj hitro prvi\u010d nima bistvenega pomena. Za za\u010detnika mora biti maraton neke vrste potovanje na nogah, ki bo trajalo nekaj ur in na katerem lahko pride do ve\u010djih ali manj\u0161ih kriz na katere pa mora\u0161 biti pripravljen. Kako pa se potem\u00a0 lotiti ultratekov, ki so dolgi tudi na tiso\u010de kilometrov in ve\u010d in trajajo v\u010dasih tudi po ve\u010d mesecev.\u00a0\u00a0<\/p>\n\n\n\n
PREDVSEM JE VSE V GLAVI , V TVOJI PSIHI\u010cNI PRIPRAVLJENOSTI, S TEM DA MORA BITI TUDI FIZI\u010cNA PRIPRAVLJENOST MAKSIMALNA. GLAVNO PRAVILO PA JE, DA IMA\u0160 V GLAVI NAJBOLJ \u010cRNE SCENARIJE DOGODKOV NA DOTI\u010cNEM TEKU, TAKO DA TE NOBENA STVAR NE PRESENETI IN SE TAKO VSE DOGAJA V MEJAH TVOJIH PRI\u010cAKOVANJ. <\/p>\n\n\n\n
Vrnimo se malo na za\u010detek tega pisma, kjer sem pozabil poudariti, da so bili moji prvi tekmovalni koraki narejeni pri 26-tih letih. <\/p>\n\n\n\n
IZ TEGA SLEDI, DA ZA VZDR\u017dLJIVOSTNE \u0160PORTE NIKOLI NI PREPOZNO, \u010cE SMO ZDRAVI IN SI TO RES \u017dELIMO.<\/p>\n\n\n\n
Za dokaz lahko poleg sebe navedem \u0161e svojo h\u010di Ne\u017eo, ki je s tekom za\u010dela pri 27-tih letih. Do takrat me je ve\u010d let spremljala na tekih (TRANS AUSTRALIA, TRANS EUROPA, SPARTATHLON, DOLINA SMRTI,…..), vendar se s tekom ni ukvarjala. Pred dvema letoma, pa sem jo povabil na mali maraton v Beograd in to je bil njen prvi stik z tekmo. \u017de dva meseca kasneje je odtekla maraton v Radencih, kjer je bila absolutno tretja in najbolj\u0161a Slovenka. In sedaj te\u010de in te\u010de. Identi\u010dni za\u010detek kot moj, vendar dokaz, da se brez velikega filozofiranja lahko loti\u0161 teka, seveda \u010de zaupa\u0161 vase in si zastavi\u0161 vidne in dosegljive cilje.\u00a0\u00a0Matej, tvoja generacija, predvsem pa ti, ima\u0161 vse mo\u017enosti da na \u0161portnem podro\u010dju postavi\u0161 nove mejnike, saj ustreza\u0161 vsem kriterijem, ki jih potrebuje ekstremni \u0161portnik. Jaz osebno nisem niti mislil da bom zaradi \u0161porta postal recimo temu nekoliko bolj razpoznaven, niti \u017eelel, da bo \u0161port postal prakti\u010dno moj poklic in da bom tudi sam postavil neke mejnike, katere boste morali mlaj\u0161i \u0161ele dose\u010di, da ne re\u010dem prese\u010di. Vsekakor pa je tek postal moj na\u010din \u017eivljenja, brez katerega enostavno ne \u00a0morem in v njem \u0161e vedno u\u017eivam. Predvsem zato, ker pri mojih letih rezultati niso prvotnega zna\u010daja,ker leta naredijo svoje in dobro se zavedam, da so najbolj\u0161a leta mimo.<\/p>\n\n\n\n
UPAM, DA BO TO PISMO VSPODBUDA TISTIM, KI DVOMIJO VASE IN SVOJE SPOSOBNOSTI! NIKOLI NI PREPOZNO IN ZAVEDAJMO SE, DA SMO KLJUB MAJHNOSTI V \u0160PORTU NA VELIKO PODRO\u010cJIH ZELO VELIKI! VELIKO \u0160PORTNIH USPEHOV TEBI IN TEBI PODOBNIM!
<\/p>\n\n\n\n
Du\u0161an Mravlje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Matej, 9.marec 2009 Tvoje pismo mi daje upanje, da imamo Slovenci zopet nekoga, ki ima ogromno volje, energije, predvsem pa to\u010dno dolo\u010dene cilje. To je ravno tisto kar manjka ve\u010dini na\u0161ih \u0161portnikov, ki se ukvarjajo, recimo temu extremnimi \u0161porti in dosegajo ob\u010dasno odmevne rezultate, vendar se obi\u010dajno izgubijo v nekem povpre\u010dju. Moja ultramaratonska pot […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,47],"tags":[],"class_list":["post-649","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sportnik-sportniku"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/649","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=649"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/649\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":652,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/649\/revisions\/652"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=649"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=649"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=649"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}