Dragi Mitja! 15. februar 2009 <\/p>\n\n\n\n
Uh, kak\u0161en teden je za mano! Koliko dogajanja, koliko akcije, kak\u0161en tempo! Za\u010delo se je s pre\u010dudovitim ponedeljkom. Praznovanje, ki ga ne bom nikoli pozabil. Vsakemu privo\u0161\u010dim, da bi lahko tako polno praznoval.<\/p>\n\n\n\n
Meni se je iz\u0161lo do zadnje potankosti. Nepozabnemu, predvsem pa mirnemu dnevu je sledil z adrenalinom nabit \u0161portni uvod. Mitja bil si izjemen. Ne da bi se sploh kaj pogovarjala, si do zadnje potankosti razumel in izpolnil vsa moja pri\u010dakovanja. Omogo\u010dil si mi, da ravno na 50. rojstni dan odplavam 750 m pod desetimi minutami. Izpolnile so se mi tiste najdrznej\u0161e predstave o tem, kaj v tem trenutku zmorem. Do odplavanega rezultata si mi pomagal v velikem slogu. Te\u017eko mi je bilo plavati za tabo, vendar nisem niti za sekundo pomislil, da bi popustil. Plaval si v slogu velikega rutinerja, ki je razumel in se popolnoma podredil mojim \u017eeljam ter sposobnostim. HVALA Mitja za to izjemno darilo, ki ga ne more dati kdorkoli. \u0160portnik \u0161portniku pa\u010d! <\/p>\n\n\n\n
Vse kar se je potem dogajalo na praznovanju rojstnega dne je bilo zame eno samo presene\u010denje. Sam se z organizacijo in pripravami na praznovanje nisem pretirano ukvarjal. Bolj sem bil skoncentriran na \u0161portno plavalni del. Tako se je zgodilo, da sem bil na vse skupaj dokaj nepripravljen. Vendar mi niti malo ni \u017eal. Vse skupaj je bilo bolj improvizirano, vendar vsaj kar se mene ti\u010de, toliko bolj spontano, naivno in pristno. Prav vse mi je bilo stra\u0161ansko drago: udele\u017eba ve\u010dine vseh povabljenih, slide show, prijazna vo\u0161\u010dila, z darili izkazana pozornost, ….. Najlep\u0161e in najljub\u0161e pa mi je bilo, da smo se dru\u017eili in skupaj pre\u017eiveli nekaj prijetnih uric. Kako nam ob ustaljenem dnevnem ritmu manjka \u010dasa in energije za pristna dru\u017eenja! Sam sem v iztekajo\u010dem tednu \u0161e enkrat polnil baterije v prijetni dru\u017ebi veselih, zdravih, \u0161portnih prijateljev. Zadnje tri dni tedna sem namre\u010d pre\u017eivel na snegu ob \u010dudoviti kulisi, ki jo ta \u010das lahko nudi Planica z veli\u010dastno velikanko in Tamar. Rde\u010da nit pa je bil tudi tokrat \u0161port. Konkretneje smu\u010darski tek, ki mi postaja najljub\u0161i \u0161port v zimskih mesecih. Dolgo je trajalo, da sem odkril vse lepote tega zimskega \u0161porta. Najbolj pa mi je v\u0161e\u010d, da sem \u0161e vedno otro\u010dje zagnan. In tekmovalen, pravijo. <\/p>\n\n\n\n
Vse to razlagam zato, da skozi opis konkretnih dogodkov iz mojega sedanjega \u017eivljenja demantiram mnenje o sebi. Da sem nedostopen individualist. Sploh ne trdim, da so bila va\u0161a opa\u017eanja in va\u0161a dojemanje, mene, nepravilna. Popolnoma razumem in sprejemam, da sem bil tako razumljen. Sem pa zelo vesel, da sem iz nepopustljivega, zagrizenega, nadvse ambicioznega \u0161portnika postal nekdo, ki okrog sebe zdru\u017euje ljubitelje triatlona. Pri tem me vodita vsaj dva motiva. Na prvem mestju je gotovo dejstvo, da imam ta \u0161port neizmerno rad. Ni\u010d manj pomembno pa ni dejstvo, da imam rad ljudi v vsej raznolikosti in druga\u010dnosti. Posledice zdru\u017eitve teh dveh ljubezni so predvidljive in samoumevne. Kar mimogrede sem se torej zna\u0161el v vlogi promotorja triatlona. Pri tem je prav nepomembno ali si \u0161portniki izbirajo mene ali jaz njih. Verjetno je resnica nekje vmes. Pomembno pa je, da se najdemo ter zanihamo na istih ferkvencah. Vse naprej ste\u010de samo od sebe: rojevajo se novi privr\u017eenci \u0161porta, maratonci, IRONMANI. Pomembno je tudi, da se vse dogaja ve\u010d ali manj spontano, neprisiljeno. Ob vsem mi najbolj zaigra pri srcu, ko opazim v svojih varovancih tisti poseben, tako zgovoren, lesk v o\u010deh. Ko za\u010dutim, da je moje seme padlo na plodna tla, da je \u017ee vzklilo. Kako je lepo, ko za\u010dutim, da sem nekomu nakazal pot. Kako je lepo, ko vem, da je nekomu \u017eivljenje odstrlo nek nov, globlji in vi\u0161ji smisel. To je tisto, kar je meni najpomembnej\u0161e. \u0160e nekaj sem se nau\u010dil v zadnjih letih. Da triatlonce ne ve\u017eem preve\u010d in predolgo nase, temve\u010d jih znam spustiti. Dopustiti, da gredo svojo pot, ko ocenijo da so dozoreli ter zmorejo in znajo sami bolje, brez mene. Ne \u017eelim si, da bi bil komu nekdo, ki ne dopusti, da se od mene lo\u010di. Vlogo trenerja do\u017eivljam podobno kot svojo vlogo do\u017eivlja o\u010de otrokom. Izjemno pomembno se mi zdi, da star\u0161i do\u017eivljamo star\u0161evstvo kot privilegij, ki nam je bil dan s tem, ko so nam bili dani in zaupani otroci. Privilegij, ki ga vidim je v tem, da se zavedamo, da otroci niso na\u0161a lastnina. Na\u0161a naloga je, da otroke vodimo in jim pomagamo, da zrastejo v samostojne zrele osebnosti. Ko pa nastopi trenutek je na\u0161a naloga in dol\u017enost, da jim dovolimo in celo pomagamo, da za\u017eivijo svobodno, samostojno \u017eivljenje. Kako bom sre\u010den in ponosen, \u010de mi bo uspelo pri svojih otrocih zaznati ta trenutek. Trenutek, ko bodo zreli, da za\u017eivijo samostojno. Do takrat se bom trudil, da jih \u010dimbolj oboro\u017eim z zgledi in nasveti, ki jim bodo pri osamosvajanju pomagalil. <\/p>\n\n\n\n
Tako sedaj vidim svoje poslanstvo. Da sejem triatlonsko seme in poskrbim za rojstvo in razvoj triatloncev ter jih vodim v polnoletnost. Tega ne po\u010dnem z mladimi \u0161portniki, niti z vrhunskimi tekmovalci. Kak\u0161ni izzivi so pred mano ne vem in v tem trenutku niti ni pomembno. Lahko pa se ozrem nazaj. Bil sem v podobni funkciji, kot si ti sedaj, Mitja. Za mano je obdobje, ko sem vodil Triatlonsko zvezo Slovenije. Tudi iz tega obdobja imam zelo lepe in pomembne izku\u0161nje. Bo kar dr\u017ealo, da \u010desa izjemnega v tej funkciji nisem dosegel. Sem pa spoznal, da se \u010dez no\u010d in v enem zamahu ne da prav veliko narediti. Vodenje zveze, postavitev organizacijske, strokovne in vseh drugih struktur je namre\u010d zahteven in dolgotrajen proces, ki zahteva mo\u010dno vero, jasno vizijo, dovolj znanja in predvsem ogromno potrpe\u017eljivosti. Vedno bolj sem prepri\u010dan, da je napo\u010dil \u010das, da se tudi na tem nivoju zgodi velik korak naprej. Pri tem te iz vsega srca podpiram. Samo \u017eelim si lahko, da bo\u0161 znal povezati vrste in uresni\u010dil ve\u010dino tistega, kar si si zastavil v svojem programu. Celo ve\u010d, Mitja. Iz vsega srca ti \u017eelim, da bi uspel realizirati tudi tiste najgloblje in najbolj drzne cilje, ki jih nisi javno razglasil in jih nosi\u0161 globlje v sebi. <\/p>\n\n\n\n
Tako kot je meni, s tvojo pomo\u010djo, uspelo plavati bolje kot sem si upal javno napovedati, tako lahko tudi ti ra\u010duna\u0161 na mojo pomo\u010d pri realizaciji tvojih na\u010drtov, \u010de bo\u0161 ocenil, da ti bo moja pomo\u010d potrebna in koristna. Prepri\u010dan sem, da so med nami prvaki in olimpijci. Samo pokazati jim moramo pot in jim dati mo\u017enost. <\/p>\n\n\n\n
\u017delim ti, da bi sanjal in \u017eivel drzne sanje!<\/p>\n\n\n\n
Igor <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dragi Mitja! 15. februar 2009 Uh, kak\u0161en teden je za mano! Koliko dogajanja, koliko akcije, kak\u0161en tempo! Za\u010delo se je s pre\u010dudovitim ponedeljkom. Praznovanje, ki ga ne bom nikoli pozabil. Vsakemu privo\u0161\u010dim, da bi lahko tako polno praznoval. Meni se je iz\u0161lo do zadnje potankosti. Nepozabnemu, predvsem pa mirnemu dnevu je sledil z adrenalinom nabit […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,47],"tags":[],"class_list":["post-643","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sportnik-sportniku"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/643","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=643"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/643\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":644,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/643\/revisions\/644"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=643"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=643"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=643"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}