Dragi Mitja! 18. januar 2009 <\/p>\n\n\n\n
Neskon\u010dno sem vesel tvojega prijaznega pisma. Posku\u0161al se bom odzvati, kolikor mi je to dano, spontano, brez tistih zadr\u017ekov, ki bi se lahko prikradli, ko pomislim, kdo vse lahko bere to, kar je nekje v meni, se po\u010dasi oblikuje v konkretne misli in bo prelito na papir in s klikom na tipko poslano po spletu vsakemu, ki bo pokukal na na\u0161o spletno stran v pri\u010dakovanju tega pisma. <\/p>\n\n\n\n
Kar se mene ti\u010de, je moj odziv na tvoj zapis popolnoma nedvoumen. Dale\u010d najbolj odmeva v meni novica, da bo\u0161 postal o\u010dka. Lahko samo vzkliknem: \u010destitam! \u017delim ti \u010dimbolj polno do\u017eivljanje o\u010detovstva. \u017delim ti v popolnosti do\u017eiveti to izku\u0161njo. Mene vsak dan posebej ogreje misel, da sem o\u010dka. Te\u017eko izpovem globino in pomen te izku\u0161nje, ne da se je ocenjevati s prevelike razdalje. Sam pa jo vse bolj jasno do\u017eivljam kot nekaj najlep\u0161ega, kar se mi je v \u017eivljenju zgodilo. Sploh ne bi mogel dati enake te\u017ee kakemu drugemu prijetnemu dogodku, od tistega trenutka, ko sem sam izvedel in sprejel dejstvo da z Ireno pri\u010dakujeva otro\u010di\u010dka. Kot najbolj \u010dude\u017eno darilo v svojem \u017eivljenju do\u017eivljam dejstvo, da imam lastne otroke. Kako so to nori ob\u010dutki! Odkrila se mi je neka nova kvaliteta, dimenzija \u017eivljenja, ki je prej nisem poznal. Kar nehal bom popisovati, kako enkratni so ob\u010dutki in se bom zatekel k enostavni razlagi, ki sem jo tolikokrat sli\u0161al in nikoli razumel: bo\u0161 \u017ee videl, ko bo\u0161 sam do\u017eivel. To je res popolnoma zguljena fraza ob kateri so se mi vedno je\u017eili lasje, pa se je vseeno sedaj tudi sam poslu\u017eujem, ker res ne najdem besed, da bi opisal globino in obseg vseh ob\u010dutij. Sploh no\u010dem idealizirati. Ni bilo in ni vedno lahko. Predvsem tako do\u017eivljanje o\u010detovstva ni samo po sebi umevno in enako od vsega za\u010detka. Ti ob\u010dutki so se kar nekako neopazno malo po malem naselili vame. \u010ce grem globlje in posku\u0161am vrtati in secirati vase, lahko kaj kmalu pridem do spoznanja, da je velikokrat izjemno zahtevno, naporno in dale\u010d od nekega bla\u017eenega stanja. V takih primerih mi sploh ni prav jasno kaj naj bi bilo tako enkratnega. \u010ce pa ne vrtam in analiziram temve\u010d se samo prepustim ob\u010dutjem, potem je spoznanje zelo jasno: \u010dudovito, pravo bo\u017eje darilo so otroci, ki na novo definirajo in osmi\u0161ljajo moje \u017eivljenje. Vesel sem, da ti lahko to sporo\u010dam in ti za\u017eelim, da bi mi lahko neko\u010d pritrdil, da razume\u0161, kaj sem ti hotel sporo\u010diti v tem pismu, da ni potrebno nobene besede v pojasnilo, temve\u010d je vse jasno, spravljeno nekje globoko v tvoji biti. Sre\u010dno na tem potovanju k sebi, dragi Mitja! Vem, da nisem napisal neke himne radosti, naj pa klub temu stoji zapisano. <\/p>\n\n\n\n
Pi\u0161e\u0161, da ima\u0161 ponovno resne tekmovalne ambicije. Pri tem poudarja\u0161, kako \u017ee kar \u010darobno je vsakdanje usklajevanje obveznosti in kako \u017ee kar neskon\u010dno tolerantnost bli\u017enjih je za to potrebna. Ve\u010dna tema: zakaj, kako? Tega vpra\u0161anja pravzaprav niti ne postavljam tebi, tudi slu\u010dajno no\u010dem polemizirati ali celo moralizirati v smislu: kaj ti je sedaj potrebno \u0161e tega, saj vendar ima\u0161 dobro slu\u017ebo, vrhunsko izobrazbo, lepo dekle, prijetno dru\u017eino, drage prijatelje, lepo kariero pred sabo. Ti pa v to idilo vrine\u0161 \u0161e projekt IRONMAN in se zana\u0161a\u0161 na \u010darobnost usklajevanja obveznosti in neskon\u010dno tolerantnost najdra\u017ejih. Odgovor sicer daje\u0161 kar sam. Imeti se lepo pri svojem po\u010detju. Vendar kako nekomu razlo\u017eiti, da se ima\u0161 lepo, ko pa si vedno v frki s \u010dasom, vedno hiti\u0161, da doda\u0161 kako uro treninga, pozimi zmrzuje\u0161 pri deset pod ni\u010dlo, trenira\u0161 v snegu, vetru, de\u017eju, poletni pripeki, velikokrat \u017eejen, la\u010den, premra\u017een vstaja\u0161 \u0161e sredi no\u010di iz tople postelje krepko pred \u0161esto, da v megli in mrazu pritipa\u0161 ob \u0161estih do bazena. Imeti se lepo, se glasi odgovor. Ni ga te\u017eko najti dvomljivca, ki bi ob tem zmajal z glavo, tipal v smeri, da s tabo verjetno ni vse v najlep\u0161em redu, da si zaslepljen, na \u010disto napa\u010dni poti. <\/p>\n\n\n\n
Ne domi\u0161ljam si, da bi lahko na\u0161el odgovor na uganko o smislu svojega po\u010detja in \u017eivljenja. To bi bilo tako ali tako nekoristno po\u010detje. \u0160e najbolj nekoristno seveda v primeru, da bi se do odgovora morda celo dokopal. Ravno to bi bila najve\u010dja katastrofa. \u017divljenje bi postalo v trenutku, ko bi ga razvozlal popolnoma nesmiselno. Veliko bolj si \u017eelim, da ostane, \u010deravno zavito v tan\u010dico nepojasnjenosti, \u0161e vedno lepo, zanimivo in \u010darobno, kot je sedaj. No\u010dem nobenih racionalnih razlag. Ho\u010dem, da ostane pravljica. Tako razumem tudi tebe, dragi Mitja. <\/p>\n\n\n\n
Neko\u010d pa sem ga \u017eelel za vsako ceno razvozlati. Saj ne, da bi bil sedaj veliko pametnej\u0161i. Bogatej\u0161i pa sem prav gotovo za izku\u0161njo, da ne morem imeti vsega pod kontrolo. Vem, da ni vpra\u0161anje sre\u010de odvisno od obvladovanja svojega \u017eivljenja. Pri\u0161el sem do spoznanja, da moja sre\u010da ni odvisna od tega, kako me vidijo drugi, temve\u010d izklju\u010dno od tega, kako se nosim v svoji ko\u017ei. Vesel sem, da sem nepopoln in ni mi potrebno, da me kdo vidi, kako imam navidez vse pod kontrolo, ni\u010desar ne prepu\u0161\u010dam naklju\u010dju. Ja, natan\u010dno vem, da ste me videli kot supermana. Kar pa je v tej zgodbi problemati\u010dno je dejstvo, da je precej iz\u010drpujo\u010de pred svetom nositi krinko perfektnosti. Umik na piedestal profesionalizma, perfekcionizma pri sebi vidim kot umik pred ranljivostjo in negotovostjo. Danes lahko re\u010dem, da sem mo\u010dno hlepel po priznanju in uspehu. Da ne bo pomote Mitja, moja triatlonska zgodba je bila najlep\u0161a pravljica pred otroci v mojem \u017eivljenju in jo niti v enem trenutku ne ob\u017ealujem. Nasprotno, bila je nujno potrebna izku\u0161nja, ki me je popeljala do tako ekstremno polnih do\u017eivetij. Na svojem primeru pa lahko zatrdim, da me je vodila izjemno mo\u010dna potreba po tem, da stopim iz povpre\u010dja, da postanem nekdo. Ta ali\/in morda \u0161e veliko drugih impulzov in njihov medsebojni sinergijski vpliv so bili potrebni, da sem se lahko aktiviral na tak na\u010din in na tako visokih obratih, kot sem se. In ta energije me je celo desetletje napajala z vso potrebno motivacijo, ki sem jo potreboval za svojo premo\u010drtno pot. Zato nikoli nisem imel resnih te\u017eav z motivacijo. Praviloma se nisem spra\u0161eval ali sem na pravi poti, kako in kam naprej. Enostavno deloval sem tako kot sem bil programiran in hodil svojo za\u010drtano pot. Takrat sem nekako celo verjel, da bom odkril bistvo in smisel \u017eivljenja. Spomnim se ekstremnih do\u017eivljanj ob izjemnih fizi\u010dnih in psihi\u010dnih stanjih, ko se imel ob\u010dutek da bom, \u010de bom le dovolj vztrajen in dober, postal popoln. Biti popoln je pomenilo biti najbolj\u0161i. Taka stanja sem do\u017eivljal kot ob\u010dutek, da bi lahko premagal tukaj in zdaj. Lahko sem se v\u017eivel v stanje, da sem potoval skozi prostor in \u010das. Ta ob\u010dutek je name delovala nekako kot droga. V takem stanju sem ob\u010dutil popolno sre\u010do in svobodo. <\/p>\n\n\n\n
Spremlja me ob\u010dutek, da nisem uspel povedati ravno tistega in tako kot sem ob\u010dutil. Kar mi je uspelo zapisati je pa\u010d najve\u010d kar zmorem in ni mi potrebno nositi krinke, da bi izgledal pameten in sprejemljiv. <\/p>\n\n\n\n
Moja popolna koncentracija je bila torej nujno potrebna in edini mo\u017een na\u010din funkcioniranja. Druga\u010de nisem znal. Tak na\u010din mi je prina\u0161al najve\u010d. Seveda, saj nisem zmogel videti \u010desa drugega. Funkcioniral sem lahko samo na na\u010din, da lahko naenkrat po\u010dnem samo eno stvar, ki se ji popolnoma posvetim. Spomnim se recimo, da sem veliko razmi\u0161ljal, kako lahko imajo nekateri ob vrhunskem \u0161portu \u0161e dru\u017eine, otroke. Te mo\u017enosti sploh nisem videl kot zame izvedljiv model. \u0160ele, ko sem do konca do\u017eivel svojo \u0161portno pravljico sem lahko pri\u010del razmi\u0161ljati in se pripravljati tudi na dru\u017einsko \u017eivljenje in s tem povezano o\u010detovstvo. Ko sem globoko v sebi dozorel za spremembo mi je bilo lahko, celo nujno odpovedati se vrhunskemu \u0161portu in se v\u017eiveti v drugo vlogo. Vem, da moj model ni edino pravilen. Vem pa tudi, da sem jaz lahko funkcioniral samo na opisan na\u010din. Upam in \u017eelim, da sem se skozi to izku\u0161njo vsaj mal\u010dek spremenil in zmorem bolj spro\u0161\u010deno po\u010deti stvari, ki se jih lotim. Sam to zaznam tudi skozi do\u017eivljanje \u0161porta, ki mi \u0161e vedno pomeni izjemno veliko, ki ostaja osnovno orodje za samouresni\u010devanje. Zanesljivo pa ne delujem ve\u010d po na\u010delu, da je samo sto procentov dovolj dobro, temve\u010d znam postaviti mejo in se zadovoljiti tudi z manj. <\/p>\n\n\n\n
Naj zaklju\u010dim z mislijo, ki se mi nekako kar sama od sebe izlu\u0161\u010di iz vsega o \u010demer sem ob pisanju tega pisma razmi\u0161ljal. Misel namre\u010d, da ni pomembno kako te vidijo in do\u017eivljajo drugi, temve\u010d kako se v svoji ko\u017ei po\u010duti\u0161 sam. Dragi Mitja, \u017eelim ti, da bi ob svojem vijuganju skozi \u017eivljenje zmogel slediti in uresni\u010devati predvsem sebe. Tako bodo imeli drugi najve\u010d od tebe. <\/p>\n\n\n\n
Moje pisanje je bilo ve\u010dinoma usmerjeno v seciranje preteklosti in brskanje vase. Nikakor ni moj namen in pri\u010dakovanje, da mi v istem resnobnem stilu tudi odgovarja\u0161. Mo\u010dno si \u017eelim, da bi izvedel \u010dim ve\u010d o tvojem \u010darobnem usklajevanju vsakdanjih obveznosti s poudarkom na trenutnem trenin\u0161kem ritmu. V pri\u010dakovanju odgovora te prijateljsko pozdravljam.<\/p>\n\n\n\n
Igor<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dragi Mitja! 18. januar 2009 Neskon\u010dno sem vesel tvojega prijaznega pisma. Posku\u0161al se bom odzvati, kolikor mi je to dano, spontano, brez tistih zadr\u017ekov, ki bi se lahko prikradli, ko pomislim, kdo vse lahko bere to, kar je nekje v meni, se po\u010dasi oblikuje v konkretne misli in bo prelito na […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,47],"tags":[],"class_list":["post-635","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-sportnik-sportniku"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/635","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=635"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/635\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":636,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/635\/revisions\/636"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=635"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=635"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=635"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}