{"id":629,"date":"2024-01-23T20:47:20","date_gmt":"2024-01-23T19:47:20","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=629"},"modified":"2024-01-23T20:47:21","modified_gmt":"2024-01-23T19:47:21","slug":"26-zoom-kos-zastane-dih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=629","title":{"rendered":"26. ZOOM: Kos zastane dih"},"content":{"rendered":"\n

Celovec, nedelja, 13. julij, ura je natan\u010dno 7.00. Drugi najveli\u010dastnej\u0161i trenutek v \u017eivljenju vsakega IRONMANA. Uaauuu, kako vas je lepo videti! Nikogar v tem trenutku ne prepoznam, vse \u010dutim, z vsemi diham, vse poznam. Zelo preprosto, ker sem del slehernega izmed vas. Vas poznanih in onih, ki jih \u0161e nikoli nisem videl. Vsi ste, smo enaki, smo eno.<\/p>\n\n\n\n

Telo je naje\u017eeno, o\u010di se polnijo, srce je polno vere, je veselje. Kaj vse je zdru\u017eeno v tem trenutku v meni ne vem, ne ve nih\u010de. Enostavno je. Erupcija ne\u010desa, kar je, je lepo, prijetno. Smiselno v svojem nesmislu. Kar se ne da definirati. Tu ni kaj vedeti. Tu ni razuma. Treba je \u010dutiti in se prepustiti trenutku. Tukaj in zdaj, ki ka\u017ee, kot bi postalo ve\u010dnost.<\/p>\n\n\n\n

Kot ve\u010dnost zgleda tudi roj oddaljujo\u010dih se teles. Mladi in stari, mo\u0161ki, \u017eenske, profesionalci, amaterji. Lahko bi jih lo\u010devali \u0161e po prenekateri zna\u010dilnosti. Vendar \u010demu? Skupno jim je hrepenenje, volja, \u017eelja, vera. Ko se kot majhne pikice vedno bolj oddaljujejo, se zalotim, da me pre\u0161ine vpra\u0161anje: \u00bbSe pribli\u017eujejo bistvu ali se od bistva oddaljujejo?\u00ab Kako nesmiselno vpra\u0161anje. Kot da sem poklican zato, da razmi\u0161ljam in razvozlam smisel bivanja. \u017de naslednji trenutek se zavem, da sem tukaj, da \u017eivim, ne da o \u017eivljenju filozofiram.<\/p>\n\n\n\n

Ura 0:46. Odslej se \u010das ne meri ve\u010d v urah in minutah dneva, temve\u010d v urah in minutah trajanja IRONMANA. Dogodki zahtevajo akcijo. Po kanalu mimo mene, za kratek trenutek, plava prvi, drugi, tretji, deseti,\u2026\u2026 plavalec. Vse ve\u010d in ve\u010d jih je. Nepregledna mno\u017eica, ve\u010dinoma v \u010drne neoprene odetih teles. Od vsepovsod prihajajo. Tako razli\u010dna \u017eivljenja imajo. Razli\u010dno hitro so na poti. Vsi pa imajo v mislih isti cilj: \u010dimprej iz vode in naprej. Kam brzijo, kaj jih \u017eene, kam jih \u017eene?<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Ura 0:51. \u017de \u0161vigajo mimo mene v novih, pisanih opravah na pravih makinah. Spredaj na balanci prava komandna plo\u0161\u010da z vso potrebno navigacijo: trenutna hitrost, povpre\u010dna hitrost, kadenca pedaliranja, mo\u010d pritiskanja na pedale, prevo\u017eeni kilometri, teko\u010di \u010das, \u010das od starta plavanja, \u010das kolesarjenja, trenutni sr\u010dni utrip, maksimalni sr\u010dni utrip, povpre\u010dni sr\u010dni utrip, \u017eelen interval sr\u010dnega utripa, trenutna nadmorska vi\u0161ina, skupaj prevo\u017eena nadmorska vi\u0161ina, temperatura, smer, hitrost vetra, skupaj porabljena energija,\u2026 in \u0161e bi se na\u0161el kak parameter, ki jih spremljajo dana\u0161nji pripomo\u010dki in so v pomo\u010d \u0161portnikom. S sabo vozijo kolesarji prave pravcate mobilne kuhinje. Do in preko 2000 kilokalorij obsegajo meniji raznih pra\u0161kov, bolj ali manj koncentriranih napitkov, gelov, energijskih plo\u0161\u010dic in potrebnih zalog vode, tu so \u0161e tablete magnezija, soli, kak aspirin. Eden za drugim in v skupinah sikajo mimo z navadnimi, aluminijastimi, karbonskimi kolesi klasi\u010dne ali specialne triatlonske oziroma kronometrske geometrije. Na navadnih, visoko profiliranih, z najrazli\u010dnej\u0161im \u0161tevilom in obliko \u0161prikl, na polnih kolesih, ki oddajajo tako posebno zapeljive zvoke. S \u010deladami najrazli\u010dnej\u0161ih dizajnov in barv. V kopalkah, enodelnih, dvodelnih dresih. Za vso to tehni\u010dno in modno kramo pa se vendarle skrivajo ljudje. Malo druga\u010dni, nekaj posebnega, pa vendar v svojem bistvu \u010disto navadni ljudje. Ne poznam sicer vseh. Za tistih dober ducat njih, ki jih v tej mno\u017eici resni\u010dno dobro poznam pa to lahko brez kan\u010dka dvoma trdim.<\/p>\n\n\n\n

Prvi med 3 kajevci mimo zdrvi Rok. Pred dvema letoma se nam je pridru\u017eil. Popolnoma neve\u0161\u010d plavanja. Kako se je v tem kratkem \u010dasu streniral in izuril v dobrega plavalca! Vendar ni pri\u0161lo samo od sebe. Navadno je Rok vedno prvi, natan\u010dno ob \u0161esti uri zjutraj na bazenu. Poleti, pozimi, v mrazu, snegu, de\u017eju. Izjemna disciplina odlikuje Roka in danes upravi\u010deno \u017eanje sadove svoje predanosti, resnosti, nepopustljivosti. Sledi mu Matja\u017e, za katerega je dana\u0161nji dan \u017ee ve\u010dletna vro\u010da \u017eelja. Sedaj, tukaj, pred na\u0161imi o\u010dmi in o\u010dmi ponosnih najbli\u017ejih, se mu izpolnjuje. \u017de navijamo za Gorazda. Tudi Gorazd si je kot projekt in cilj zadnjega leta zadal biti danes zraven. No, ne samo zraven, Gorazd je popolnoma notri. Tudi Gorazda krasi izjemna disciplina. Nikoli ni posebej poudarjal, kdaj vstaja, da se na bazen pripelje zarana. No, Gorazd je v zadnjem letu izpeljal \u0161e en prelomen projekt \u2013 selitev iz hribov v mesto. Dobesedno tik pred startom je pospravil orodje hi\u0161nega mojstra. Matej je zgodba zase. Poln navdu\u0161enja in \u017eivljenjske radostne energije. Pa vendar ravno prav trezen in razsoden. Do sebe strog in kriti\u010den, do ostalih razumevajo\u010d in dovolj popustljiv. Nove, inovativne ideje kar kipijo iz njega. Pravo netivo za vse okoli sebe. Marjan je za\u010detnik, pa vendar deluje preudarno in modro. Ve, da je postoril, kar je bilo v njegovi mo\u010di. Popolnoma se zaveda kam sodi. Ne dela si nikakr\u0161nih utvar. Odlo\u010ditve vedno sprejema premi\u0161ljeno, nikoli jih ne spreminja. Zanesljiv in predvidljiv. Predvsem pa zelo korekten in odgovoren. Miha je med vsemi najizku\u0161enej\u0161i. Neopazen in ve\u0161\u010d takih izku\u0161enj, miren, brez na zunaj vidne panike. Pripravljen in predan, da dana\u0161nji dan izkoristi za globoko do\u017eivljanje svojega bivanja.Tako pospremimo na\u0161e fante na dolgo, dolgo pot. Mimo pa se \u0161e kar vali nepregledna mno\u017eica kolesarjev. Vsi enaki, vsi posebni.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Tudi med nami, ki smo danes tu, da se nau\u017eijemo tega posebnega vzdu\u0161ja, ki kar visi v zraku, obenem pa ga sami soustvarjamo, je posebno vzdu\u0161je. Razli\u010dne izku\u0161nje imamo, iz razli\u010dnih koncev prihajamo. To je mo\u010d razbrati z obraza vsakega posameznika, to izdaja sleherna izre\u010dena beseda. Enaki v razli\u010dnosti: Sa\u0161a V, Andrej V, Andrej P, Mojca, Carmen, Katja, Mija, Iztok, Beno, Matja\u017e, Ana, Sa\u0161a A, Rok, Primo\u017e, Toma\u017e. Nekaj pa nas zanesljivo dru\u017ei. Teh \u0161est fantov na poti in podobna lastna stremljenja. Na\u0161li smo se. Zato u\u017eivajmo skupaj! Smo kot dobro organizirana uniformirana enota. Z lahkoto se dogovorimo o nadaljnjih akcijah. Vsak sprejme svoje naloge. Vsi bi jih radi kar najbolj dosledno izpolnjevali. Obenem pa se tudi natan\u010dno zavedamo, da smo tu, ker se \u017eelimo imeti fajn, se zabavati, biti koristni in se imeti radi.<\/p>\n\n\n\n

Ura 2:57. Profiji najprej posamezno, kasneje pa \u017ee v manj\u0161ih ali ve\u010djih skupinicah dokon\u010dujejo prvi in se podajajo v drugi krog 180 km dolge proge. Ob\u010dudujemo vrhunsko trenirane \u0161portnike in se ne moremo na\u010duditi njihovim sposobnostim in sposobnostim \u010dlove\u0161kih teles nasploh. Ponosno razobesimo klubsko zastavo. \u0160tevilo tekmovalcev se pove\u010duje, do skrajnosti napenjamo \u010dutila, da bi v mno\u017eici prepoznali in ponosno pozdravili na\u0161e. \u0160e enkrat preverjam predvidene hitrosti in jih prera\u010dunavam v \u017eelene \u010dase ter se skoncentriram na prihod posameznega tekmovalca. Vse deluje kot namazano. Kot po teko\u010dem traku se ob napovedanem \u010dasu pojavijo. To je zelo pomemben pokazatelj, da vse poteka kot smo pri\u010dakovali. Kot smo navija\u010di dobro razpolo\u017eeni, tako isto dokazujejo tekmovalci. To poka\u017eejo z glasnim pozdravljanjem, mahanjem, nasmehi. In \u017ee izginjajo iz vidnega polja za najmanj naslednji dve uri in pol. \u0160e vsaj trinajsttiso\u010dpetsto obratov gonilke do konca drugega dela IRONMANA! Navija\u010di imamo medtem toliko \u010dasa, da se zberemo, izmenjamo vtise in se organiziramo za spremljanje triatloncev na maratonu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Ura 13.20. Doslej se je vse dogajalo na\u0161im o\u010dem bolj ali manj oddaljeno. Bolj oddaljeno tistim, ki podobnih izku\u0161enj \u0161e nimajo. Morda nekoliko bli\u017eje meni z bogatimi, podobnimi izku\u0161njami. Vem, kako te\u017eko nalogo sem dal Marjanu in Mateju, ko sem jima zapovedal kolesarsko taktiko. Drugi krog dodajati na intenzivnosti, nikakor popu\u0161\u010dati, vzpone prepeljati enako hitro kot prvi\u010d. Ja, to sem jima razlagal doma za pisalno mizo. Sedaj pa sem tukaj in natan\u010dno ob\u010dutim, kako se po\u010dutijo kolesarji na 155, 165, ali celo 175 km proge. Kako lahko je re\u010di doma, na kav\u010du, da je treba po petih urah neprekinjenega kolesarjenja ohraniti dovolj energije, zbranosti, sve\u017eine, da enako mo\u010dno ali \u0161e mo\u010dneje pritiska\u0161 na pedala. Kar malo se v tem trenutku zamislim nad sabo in svojo strogostjo. Da morda od fantov ne pri\u010dakujem preve\u010d, da nisem prestrog in prezahteven. Oddahnem si, ko ugotovim, da sta se oba kot \u0161vicarska ura dr\u017eala mojih navodil in v cilj pridrvela v to\u010dno pri\u010dakovanem \u010dasu. Tudi sam sem si po\u0161teno oddahnil.<\/p>\n\n\n\n

Ura 6.39 in ve\u010d. Matejev maraton. \u017de kar na za\u010detku me je spravil v skrbi. Ni in ni ga iz menjave. Vsi mogo\u010di \u010drni scenariji pre\u0161inejo mo\u017egane, trenutki \u010dakanja so napeti, kon\u010dno jim sledi odre\u0161itev. Pojavi se na progi. Kmalu po za\u010detku mi postane jasno, da so pred njim te\u017eke ure. Doslej je Matej deloval izjemno, presenetljivo, predvsem pa suvereno. Gotovosti je v Matejevem koraku vse manj. Izraz na obrazu na nek na\u010din kli\u010de po pomo\u010di, po drugi strani pa sporo\u010da, da se zaveda, da mora vse postoriti sam. Ob tem pa na tih, zamaknjen na\u010din izkazuje hvale\u017enost nam navija\u010dem za vsako gesto ali besedo spodbude. Predvsem Carmen, ki se je tako \u010dudovito vklopila v na\u0161o ekipo in v vsakem trenutku razume svoje poslanstvo ter ga opravlja zanesljivo in predano. Sporo\u010da mi tudi, da je odlo\u010den iti do konca. To me pomirja. Meni pa je kar malo \u017eal, da ne morem in ne smem vsaj za par minut te\u010di z njim z ramo ob rami. Kot sem to uspel lani. Morda samo toliko, da mu pre\u017eenem morebitne negativne misli in mu dam novega zagona. Matej pa pridno, vdano pu\u0161\u010da kilometer za kilometrom za sabo. Vse do zadnjega.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Ura 6.45 in ve\u010d. Kako sem ponosen. Marjanu sem namre\u010d zapovedal, da se mora natanko v tem \u010dasu lotiti maratona. Ponosen sem mal\u010dek tudi nase, ker sem mu uspel tako natan\u010dno napovedati \u010das, predvsem pa sem ponosen na Marjana, ki na svojem prvem IRONMANU deluje povsem suvereno, kot bi po\u010del to \u017ee najmanj desti\u010d. Pa \u0161e nekaj me radosti. Marjan resni\u010dno u\u017eiva sleherno minuto tekme. Pre\u0161ernost v njegovem razpolo\u017eenju mi odganja vse skrbi. Kako mu privo\u0161\u010dim! Od odlo\u010ditve pred enim letom do danes je kamen\u010dek na kamen\u010dek gradil svojo pripravljenost. Nikoli ni bil preve\u010d drzen in ambiciozen v svojih \u017eeljah in napovedih, sedaj pa presega in uresni\u010duje \u0161e tiste najbolj ambiciozne sanje. Tudi v drugi polovici maratona se Marjanovo razpolo\u017eenje ni prav ni\u010d skvarilo. Morda je prepoznati za kan\u010dek ve\u010d izraza napora na obrazu. Vse manj napetosti in vedno ve\u010d ponosa je opaziti tudi na Ale\u0161inem obrazu. Dvoma ni nobenega. Marjan bo danes z odliko opravil svojo nalogo.<\/p>\n\n\n\n

Ura 6.47 in ve\u010d. Miha je \u017ee izku\u0161en v podobnih preizku\u0161njah. Tak je tudi deloval ves \u010das. Hodil je \u017ee po izhojenih poteh, ki pa vedno postre\u017eejo z novimi do\u017eivetji, pastmi in presene\u010denji. Miha se ni dal presenetiti. S kolesom je opravil zame celo nad pri\u010dakovanji. Maraton pa je bil ponovno zavita pot vase. Miha se pri tem ni dal motiti. Bil je vesel spodbud s strani. Tekel pa je predvsem zase in s sabo. Dol\u017eina napora je sicer pu\u0161\u010dala nekoliko posledic na pro\u017enosti koraka, vendar nih\u010de ni podvomil, da bo Miha dodal \u0161e eno zvezdico v svojo zbirko. In jo je. Bravo!<\/p>\n\n\n\n

Ura 6.54 in ve\u010d. Za Rokom je po kolesarjenu te\u017eji del preizku\u0161nje, saj je veliko bolj izku\u0161en teka\u010d kot kolesar. Deluje nekoliko bolj zadr\u017eano, vendar se da iz njegovega izraza takoj razbrati, da odhaja na tek z visoko moralo in \u0161e dokaj sve\u017e. Seveda je o pravi sve\u017eini v taki situciji te\u017eko govoriti. Pa vendar mi je povsem jasno, da ima Rok dovolj rezerve za ve\u010dji del maratona. Natan\u010dno se vidi, da te\u010de kontrolirano. To je bolj zna\u010dilno za izku\u0161ene triatlonce, Roku pa to uspeva \u017ee prvi\u010d. Bravo! Hitrost teka je ves \u010das konstantna, korak tudi po dveh urah teka \u0161e vedno izkazuje dovolj sve\u017eine za varen zaklju\u010dek. Razpolo\u017eenje, ki se da razbrati z Rokovega obraza, je zelo dobro. Celo za \u0161alo najde dovolj energije. Ko te\u010de mimo skupine navija\u010dev v smeri proti mestu namre\u010d oznani, da je namenjen v Celovec in lahko komu izpolni kak\u0161no nakupovalno \u017eeljo. Verjamem, da je bila ta pot v Celovec ena tistih, ki se jih bo Rok prav gotovo \u0161e dolgo spominjal, pomembno pa je, da se je iz Celovca vrnil z res minimalno \u010dasovno zamudo in nesojeno nakupovanje kon\u010dal okronan za IRONMANA.<\/p>\n\n\n\n

Ura 7.16 in naprej. Matja\u017e se je \u017ee nekaj let ukvarjal z idejo, da bi se podal na 246 kilometrsko pot, kot zadnjim dejanjem na poti v klub IRONMAN. Ja, res je dolga ta pot. Ve\u010d let ponavadi traja od bolj ali manj gotove odlo\u010ditve do trenutka, ko se tekmovalec znajde na startu. Veliko je ovir na taki poti. Vendar so vse ovire premagljive, \u010de je le odlo\u010ditev dovolj globoka. Vsaka ideja rabi dolo\u010den \u010das da dozori. Matja\u017e je dolgo zorel in tudi dozorel. To je kazal tudi na tekmi. Ravno pravo je bilo razmerje med \u017eeljo po \u010dimbolj\u0161em \u010dasu in opreznostjo ter spo\u0161tovanjem pred spo\u0161tljivimi razdaljami. Prav je Matja\u017e izpeljal svoj takti\u010dni na\u010drt in odli\u010dno prikrmaril tekmo do maratona. Ves \u010das teka je bilo videti, da mu sicer ni lahko, enako pa je bilo tudi zanesljivo, da je cilj edina opcija.<\/p>\n\n\n\n

Ura 7.39 in ve\u010d. Gorazd je bil za nas navija\u010de najbolj hvale\u017een tekmovalec. Prav ob vsakem sre\u010danju je iz njega vela radost in neizmerno veselje ob dejstvu, da je zraven, da smo mi z njim. Na trenutke sem si celo drznil misliti, da preve\u010d energije tro\u0161i ob sre\u010danju z nami. Pa sem takoj odgnal tako neumne misli in se \u0161e bolj veselil z njim, ki je tu, da do\u017eivi ta dan kar se le da intenzivno. In popolnoma prepri\u010dan sem, da je Gorazd to iz\u017eivel v popolnosti. Tako hvale\u017eni so taki tekmovalci, pri katerih vsak trenutek ve\u0161, da si kot navija\u010d dobrodo\u0161el. Gorazd je tipi\u010den predstavnik tekmovalca, ki mu je resni\u010dno najbolj pomembno, da je zraven in se ne obremenjuje z minutami, urami, uvrstitvami. In svojo radost je nesebi\u010dno delil z vsemi navija\u010di. Najlep\u0161e pa je bilo videti, ko je vse lepo delil z Iztokom.<\/p>\n\n\n\n

Celovec, nedelja, 13. julij, ura natan\u010dno\u2026. Ura resnice. Ura, ko se \u010das ustavi. Tako te\u017eko pri\u010dakovana ura. Najbolj prigarana ura. Ura zanosa. Ura pozabe. Ura ve\u010dnega spomina. Ura, ko se iz pekla povzpne\u0161 v nebesa. Ura najglobljega stika s sabo. Nepozabna ura. Odre\u0161ilna ura. Ura izpolnitve. Prekleta ura. Vesela ura. Ura, ki se je morala zgoditi. Ura, ko zastane dih, ko se ustavi \u010das. Najveli\u010dastnej\u0161i trenutek v \u017eivljenju vsakega IRONMANA. Vsakemu je ta ura dotiktakala druga\u010den \u010das. \u010cas, ki nas lo\u010duje, ki dolo\u010da junake in pora\u017eence? Ali vendarle \u010das, ki nas zdru\u017euje, povezuje, utrjuje enakost v razli\u010dnosti?<\/p>\n\n\n\n

Celovec, nedelja, 13. julij, ura natan\u010dno:10.12. – Marjanova ura, 10.27 – Rokova ura, 10.56 – Mihova ura, 10.57 – Matejeva ura, 11.40 – Matja\u017eeva ura, 12.03 – Gorazdova ura. Prav gotovo \u010das, ki nas je za trenutek zdru\u017eil. Seveda smo se nato tudi lo\u010dili. Vendar z bogato izku\u0161njo, ki nas je za vedno tudi spremenila.<\/p>\n\n\n\n

V istem trenutku so se v Rothu v IRONMANE skalili tudi Borut, Drago, Marjan, Ale\u0161 in Edi. Vsem iskrene \u010destite. Fantje so se v te\u017ekih de\u017eevnih pogojih dobesedno kalili. Posebno neizprosna je bila preizku\u0161nja za Petra, ki mu tehnika tokrat ni dovolila poti do cilja. Iskrene \u010destitke za borbenost tudi tebi, Peter!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Celovec, nedelja, 13. julij, ura je natan\u010dno 7.00. Drugi najveli\u010dastnej\u0161i trenutek v \u017eivljenju vsakega IRONMANA. Uaauuu, kako vas je lepo videti! Nikogar v tem trenutku ne prepoznam, vse \u010dutim, z vsemi diham, vse poznam. Zelo preprosto, ker sem del slehernega izmed vas. Vas poznanih in onih, ki jih \u0161e nikoli nisem videl. Vsi ste, smo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-629","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/629","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=629"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/629\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":630,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/629\/revisions\/630"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=629"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=629"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=629"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}