Moje triatlonsko \u017eivljenje je bilo ena sama poezija. V tistem \u010dasu sem se domislil celo definicije sre\u010dnega \u017eivljenja, ki se glasi: \u00bbSre\u010den je, kdor zve\u010der po izpolnjenem dnevu utrujen le\u017ee k po\u010ditku z nasme\u0161kom na obrazu, razmisli o pravkar iztekajo\u010dem dnevu, z zanosom pomisli o vsem, kar ga \u010daka naslednji dan, spokojno zaspi ter sanja jutri in komaj \u010daka prihajajo\u010dih izzivov\u00ab. Pri tem naj poudarim, da stanja spokojnosti in sre\u010de prav ni\u010d ne kazi dejstvo, da je telo morda iz\u017eeto in fizi\u010dno utrujeno.<\/p>\n\n\n\n
To je celo za\u017eelen pogoj. Postalo mi je tudi jasno, da stanje sre\u010de in spokojnosti sploh ne bi moglo biti prepoznano kot tako, \u010de ne bi imelo tudi svojega nasprotnega pola – ob\u010dutkov \u017ealosti, nesre\u010de, zapu\u0161\u010denosti,\u2026. Sre\u010da tudi ni stanje, temve\u010d proces spreminjanja in razvoja. Sre\u010da ni pole\u017eavanje v prijetni senci, je trdo garanje. Tako sem razmi\u0161ljal v letih, ko sem vandral po svetu, iskal sre\u010do in jo dr\u017eal za rep.<\/p>\n\n\n\n
Posebna do\u017eivetja so bila poletja, ko sem se vra\u010dal iz Nem\u010dije. Drugi dom sem si navadno na\u0161el v Novem mestu. V Andreju sem prebudil entuziasta, ki je natanko razumel moje ambicije in \u017eelje, obenem pa tudi sam za\u010dutil pravo prilo\u017enost za izpolnitev svojih. V trenutku, ko sva se sre\u010dala – bilo je v \u010dasu ustanavljanja triatlonske zveze – je med nama presko\u010dilo. Iz \u00bbljubezni na prvi pogled\u00ab je vzniknilo globlje prijateljstvo, ki je s triatlonskim navdu\u0161enjem oplajalo celotno Dolenjsko. Triatlonski po\u017ear se je bliskovito raz\u0161iril, \u017eal pa \u017ee po \u0161tirih letih tudi dogorel. Najprej se je v Novem mestu rodil triatlonski klub, organizirana je bila prva, zelo mno\u017ei\u010dna in odmevna otro\u0161ka triatlonska prireditev. \u017de naslednje leto srednji triatlon, ki je \u0161e leto kasneje prerasel v tekmo evropskega pokala. Krona organizacijskih uspehov pa je bila organizacija Evropskega prvenstva v srednjem triatlonu leta 1994 z eminentnimi udele\u017eenci, kar tremi kasnej\u0161imi zmagovalci havajskega IRONMANA. Natascha Badmann, ki je bila v Novem mestu druga, je od leta 1998 do 2005 kar \u0161estkrat stala na najvi\u0161ji stopni\u010dki na Havajih. Luc van Lierde, v Novem mestu deveti, je iz leta 1996 \u0161e vedno imetnik rekorda proge na Havajih, kjer je zmago ponovil \u0161e leta 1999 in tudi lastnik najbolj\u0161ega \u010dasa na IRONMAN distanci (Roth 1997, 7:50:25).Thomas Hellriegel, \u010detrti v Novem mestu, je na Havajih zmagal leta 1997.<\/p>\n\n\n\n
Kak\u0161na \u0161koda za triatlon, da se potencial, ki se je kazal v Novem mestu, ni razbohotil in razvil do popolnosti. Po drugi strani pa sem neizmerno ponosen, da sem bil motor, ki je premogel toliko energije, da je s pomo\u010djo Andrejevih organizatorskih in sicer\u0161njih potencialov, aktiviral, usposobil in v gibanje pognal kompleten mehanizem, ki je lahko v tako kratkem \u010dasu izvedel tak\u0161ne organizacijske podvige. Ponosen sem tudi na Petra, ki ga je takrat \u0161e kratkohla\u010dnika, zajela triatlonska mrzlica in ga s presledki, kljub ne ravno ro\u017enatim pogojem, dr\u017ei \u0161e danes. Kako bom zanj letos stiskal pesti, ko bo na startu v Celovcu! V\u010dasih sem bil njegov idol, danes sem njegov ob\u010dudovalec. \u017delim ti Sajev\u010dek, da se ti prav letos izpolnijo, \u017ee v za\u010detku devetdesetih javno izre\u010dene otro\u0161ke sanje, da si najbolj \u017eeli\u0161, da bi bil neko\u010d tudi sam med udele\u017eenci havajskega triatlona. Peter, vem in verjamem, da si tega letos sposoben! In \u0161e kako si zaslu\u017ei\u0161!<\/p>\n\n\n\n
Kot so meni nekateri v Novem mestu prirasli k srcu, enako sem jaz postal del njih. V Andrejevi pet\u010dlanski dru\u017eini sem ob \u017eeni Taji ter sinovih Jaki, Petru in Luki, postal skoraj \u0161esti \u010dlan. V trisobnem blokovskem stanovanju se je vedno na\u0161lo dovolj prostora tudi zame. Ravno tam, ali v prostorih Andrejevega projektantskega biroja, ki je neopazno vse bolj postajal glavna triatlonska baza, smo se najve\u010dkrat zbirali in snovali drzne triatlonske podvige. Pri \u0160ventovih sem bil resni\u010dno veliko ve\u010d kot dobrodo\u0161el gost. O tem nisem nikoli dvomil, to je bilo vedno jasno \u010dutiti. Celotno dru\u017eino je zajela triatlonomanija. Otroci so sodelovali pri celotnem triatlonskem dogajanju in se preizkusili tudi kot tekmovalci. Taja je, kolikor je le zmogla, podpirala Andrejeve vizionarske na\u010drte, ki so resni\u010dno za ve\u010d svetlobnih let prehitevali takratno klimo v Sloveniji. Moja naloga pa je bila s tekmovalnimi rezultati poskrbeti za ustrezno klimo, potrebno za uveljavljanje takrat \u0161e povsem nove \u0161portne panoge in izpolnjeval sem jo do zadnjega atoma mo\u010di. Temu poslanstvu smo vsi sledili ne da bi se kdaj prav veliko spra\u0161evali o ceni za iz\u017eivetje na\u0161ih ambicij. Bilo je lepo, bilo je bo\u017eansko! Bilo je tako, ker je tako moralo biti.<\/p>\n\n\n\n
Mene, popotnika, iskalca sre\u010de, avanturista, morda v\u010dasih delno tudi begunca, pa je novome\u0161ko obdobje obdarovalo \u0161e z enim nepozabnim izkustvom. Izkustvom pravega, najbolj resni\u010dnega in krutega begunstva. Ne toliko v aktivni vlogi, kot v vlogi \u017eive pri\u010de, opazovalca. V vro\u010dih poletnih mesecih sem bil par let zapored nastanjen v novome\u0161kem dija\u0161kem domu, ki naj bi v \u010dasu letnih po\u010ditnic bolj ali manj sameval in se pripravljal na sprejem novih gojencev. V prvi polovici devetdesetih pa temu ni bilo tako.<\/p>\n\n\n\n
Dija\u0161ki dom je bil do zadnjega koti\u010dka poln. Gostje so bili predvsem \u017eenske, otroci in star\u010dki. To so bili pre\u017eiveli bosanski begunci, ki so pred nesmiselnostjo jugomorije uspeli re\u0161iti svojo ko\u017eo. In najve\u010dkrat resni\u010dno samo ko\u017eo in sem ter tja mogo\u010de tudi hudo ranjeno du\u0161o. Kako sem hvale\u017een usodi, da sem del tistega, o \u010demer so v zvezi z vojno poro\u010dali mediji, lahko okusil tudi sam, z osebnim, tudi intimnim dnevnim stikom s konkretnimi \u017eivimi pri\u010dami posledic tragi\u010dnih dogodkov v Bosni. Nikoli ne bom pozabil ve\u010dnega upanja na obrazih nesre\u010dnih \u017eena, ki so s strahom pri\u010dakovale novice z boji\u0161\u010d o svojih dragih. Ne da se izbrisati spominov na izraze groze ob tragi\u010dnih novicah. Nepozabni so spomini na sre\u010do ob veselih snidenjih. Kot skulpture pred mano \u017eivijo vdano \u010dakajo\u010di in upajo\u010di ob pri\u010dakovanju odre\u0161itve, ki pa ji \u0161e sami niso ve\u010d vedeli imena. Brez\u010dasno mi delujejo star\u010dki, ki niso prav dojeli in razumeli \u010dasa in okolja v katerega so bili vr\u017eeni. Otopeli, brez mo\u017enosti prilagoditve so vztrajali \u010dakajo\u010d na ni\u010d. Te\u017eko je bilo skriti nelagodje tistim, ki jim je bila usoda naklonjena, pred tistimi, ki jim je dan za dnem jemala. \u0160e huje je zarezala bole\u010dina v tiste, ki so izgubili \u0161e zadnje upanje, \u0161e zadnjo vez z nekdanjim \u017eivljenjem, ker so bili med njimi tudi taki, ki jim je usoda vsaj delno prizana\u0161ala. Obup, groza, nemo\u010d in negotovost so kri\u010dali iz invalidnih. Brezmejna je bila potrpe\u017eljivost in vdanost starej\u0161ih. Takrat sem za\u010dutil kaj pomeni verovati. Nikjer ni bilo \u010dutiti sle po ma\u0161\u010devanju, obsojanja. Nekaj posebnega so bili begunski otroci. Po eni strani sposobni hitrih prilagoditev in sprejemanja novega okolja, po drugi strani zbegani in negotovi zaradi nenadne spremembe v na\u010dinu \u017eivljenja, \u0161e najbolj pa zbegani in negotovi ob \u0161e bolj zbeganih in negotovih materah, dedkih in babicah. Prihajal sem ve\u010d let zapored. Oni so pove\u010dini ostajali, kot bi na \u017eelezni\u0161ki postaji \u0161e vedno \u010dakali na vlak, ki zamuja in se ne ve kdaj bo prispel in \u010de sploh bo, da bi jih odpeljal v obljubljeno de\u017eelo.<\/p>\n\n\n\n
Z nekaterimi otroki sem se \u017ee kar spoprijateljil. Razlagal sem jim o svojem \u0161portnem \u017eivljenju. Razkazoval svojo tekmovalno opremo. Dovolil, da se dotikajo in ob\u010dudujejo mojega Bianchija. Ve\u010djim med njimi dovolil, da so s kolesom odpeljali kak krog po dvori\u0161\u010du. Dovolil, da so prijeli v roke kak moj pokal, jim delil majhne pribolj\u0161ke. Prijazno sem se pogovarjal in igral z njimi. Radi so me imeli, \u010de pa \u017ee ne radi, so me pa neizmerno ob\u010dudovali, to vem. Kak\u0161na hvale\u017enost je \u017earela iz njihovih ranjenih du\u0161 in zbeganih o\u010di! Kar dobro mi je uspelo, da sem se jim pribli\u017eal, vseeno pa sem ostal dale\u010d za njihovim obzorjem realnega razumljivega sveta, \u017eelja in potreb.<\/p>\n\n\n\n
Enako kot oni, ki sta jim bili zagotovljena streha nad glavo in potrebna prehrana, ali \u0161e te\u017eje, sem se boril za triatlonsko pre\u017eivetje. Tudi jaz sem bil brez pravega doma. Pa vendar je med nami zevala ogromna praznina. Ni\u010d nisem mogel storiti, da bi lahko spremenil njihovo usodo.<\/p>\n\n\n\n
Bili pa so trenutki, ko me je bilo sram. To so bili tisti trenutki, ko sem bil \u017ealosten, nezadovoljen, nesre\u010den. Sram, ker sem \u010dutil, kako je krivi\u010dno, da \u0161e vedno ne uspem u\u017eivati vsakega trenutka triatlonskega \u017eivljenja kot najve\u010djega daru \u017eivljenja. Sram, ker so mi kljub veliki sre\u010di, v\u010dasih privreli na plan ob\u010dutki osamljenosti, praznine. Sram, ker sem morda kdaj za\u010dutil, da sem tudi sam begunec. In ravno begunci so s svojo kruto usodo veliko pripomogli, da sem znal bolje ob\u010dutiti in do\u017eivljati svojo neizmerno sre\u010do.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Moje triatlonsko \u017eivljenje je bilo ena sama poezija. V tistem \u010dasu sem se domislil celo definicije sre\u010dnega \u017eivljenja, ki se glasi: \u00bbSre\u010den je, kdor zve\u010der po izpolnjenem dnevu utrujen le\u017ee k po\u010ditku z nasme\u0161kom na obrazu, razmisli o pravkar iztekajo\u010dem dnevu, z zanosom pomisli o vsem, kar ga \u010daka naslednji dan, spokojno zaspi ter sanja […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-625","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/625","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=625"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/625\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":626,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/625\/revisions\/626"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=625"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=625"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=625"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}