Zunaj je pust, turoben, de\u017eeven junijski popoldan, ki je podoben novembrskim. Trdno sem odlo\u010den, da ne bom sledil sivi zunanjosti in melanholi\u010dnim \u010dustvom, ki me preplavljajo tudi navznoter, temve\u010d se bom domislil ne\u010desa pozitivnega, veselega, optimisti\u010dnega. Kmalu mi postane jasno o kom ali \u010dem bom pisal.<\/p>\n\n\n\n
France se mi zdi oseba, ki me vedno, ko se spomnim nanj ali ga sre\u010dam, navdaja z veselo, optimisti\u010dno energijo. \u0160e nekaj je, kar me pri njem vsaki\u010d navdu\u0161i. Vedno je enako sve\u017e, kot bi imel namen ostati ve\u010den. Obenem pa daje jasno \u010dutiti, da se zaveda in brez prito\u017eevanja sprejema tudi dejstvo o svoji minljivosti, kar ga \u0161e podkrepi in \u0161e z ve\u010djo \u017elico zajema ter bolj so\u010dno do\u017eivlja danes in tukaj.<\/p>\n\n\n\n
O njem sem sli\u0161al \u0161e preden sem ga prvi\u010d sre\u010dal. France Cokan, kar se po ameri\u0161ko sli\u0161i pribli\u017eno kot Frenk Kokan, mi je bil pred mojim prvim potovanjem na Havaje poznan kot v ZDA \u017eive\u010di slovenski zdravnik. Seveda sem se veselil, da sre\u010dam Slovenca med prvim bivanjem na Big Islandu. Kaj lahko pri\u010dakujem od sre\u010danja z njim mi seveda ni bilo jasno. \u017de sam ob\u010dutek, da je doma\u010de gore list z ironmanskimi izku\u0161njami me je navdajal z optimizmom. Ni ga bilo potrebno pretirano iskati. Povsem logi\u010dno je bilo, da sva se sre\u010dala. Franci se sre\u010da s prakti\u010dno vsakim udele\u017eencem ironmana. On je vsako jutro tam, v zalivu, na startu ironmana, na jutranjem plavanju, kjer se sre\u010dujemo triatleti, kot nas imenuje on. Velikokrat pride, najve\u010dkrat prite\u010de, \u017ee malo po sedmi, z obvezno kapico in plavalnimi o\u010dali na glavi. Najve\u010dkrat je tam \u0161e tja do desetih. Pa ne, da bi bil tako stra\u0161no zagnan plavalec. V\u010dasih sploh ne pride do morja. Pride predvsem zaradi ljudi. In za vsakega si vzame \u010das in z vsakim kramlja. Nikoli ne poka\u017ee, da bi se mu kam mudilo. Skoraj bi si upal trditi, da pozna veliko ve\u010dino triatloncev. Ogromno je tistih, s katerimi sem se pobli\u017ee spoznal potem, ko me je Franc predstavil. Franci je \u017ee kar obvezen inventar havajskega ironmana. Bil je tam pred mano v drugi polovici osemdesetih in \u0161e vedno je tam ve\u010d kot dvajset let kasneje. To ga dela – v mojih o\u010deh, ki sem v tem cirkusu zdr\u017eal desetletje – nekako ve\u010dnega. Vedno se mi zdi enak \u2013 devetnajst let nazaj, ob najinem prvem sre\u010danju in danes, ko je krepko zakorakal v starostno kategorijo 75+.<\/p>\n\n\n\n
Seveda sem bil prvo leto povsem navdu\u0161en, ko sem ugotovil, da mi lahko da prenekateri koristen nasvet za moj prvi Ironman (kvalificiral sem se leta 1989, takrat je bilo mo\u017eno \u0161e na polovi\u010dni razdalji). \u0160e bolj kot s konkretnimi napotki me je navdu\u0161eval s svojo mirnostjo in resni\u010dno neizmernim, za Ameri\u010dane tako zna\u010dilnim optimizmom in prepri\u010dljivostjo. Ob njem sem, prestra\u0161eni rookie, resni\u010dno za\u010del verjeti in predvsem zaupati vase ter se toliko umiril, da me ni pobralo od samega strahu \u0161e pred tekmo. France je, kot da bi presli\u0161al moj strah, nemir in dvome, deloval zaupanja vredno in na nek na\u010din \u017ee kar o\u010detovsko. Tako je hipoma pridobil moje zaupanje.<\/p>\n\n\n\n
Poleg tega splo\u0161nega pomirjujo\u010dega in optimisti\u010dnega ozra\u010dja, ki Franceta kot avra spremlja in ga kar mimogrede brezpla\u010dno trosi okrog sebe, pa so mene seveda zanimale \u010disto konkretne izku\u0161nje in nasveti v zvezi z izvedbo ironmana. Najbolj sem se seveda bal, kako pre\u017eiveti v pasji tropski vro\u010dini in vlagi vseh 226 km. Naj poudarim, da sem pred prihodom na Havaje vedel samo, da se na tekmi za na\u0161e razmere neznansko poti in je potrebno med njo ogromno piti. Kaj naj bi bila ustrezna hidracija in da je pri tem potrebno v telo vnesti tudi optimalno \u0161tevilo kalorij, o tem nisem vedel ni\u010desar. In pri tem se je Franci izkazal kot idealen u\u010ditelj. Ni\u010d ni kompliciral, teoretiziral in dramatiziral situacije. Ni\u010d ni bilo govora o mililitrih, litrih vode, \u0161tevilu kilokalorij ogljikovih hidratov, gramih soli, koncentraciji zau\u017eite teko\u010dine, dinamiki pitja. Nobenih teorij nisem rabil in nobenih teorij dobil. Nasprotno, bil je zelo pomirjujo\u010d in predvsem prakti\u010den. Enostavno mi je zabi\u010dal naj se tudi slu\u010dajno ne peljem mimo kak\u0161ne okrep\u010devalnice, ne da bi vzel dva bidona: enega z vodo (delno za pitja, predvsem pa za polivanje), drugega pa z energetskim napitkom. Tisto leto je bil to Exceed, ki mi je ostal v spominu kot najljub\u0161i napitek in me je varno spravil preko celotne tekme (Exceed so kasneje izrinile druge marketin\u0161ko agresivnej\u0161e blagovne znamke). \u0160e ve\u010d, zabi\u010dal mi je, da naj se celo ustavim in se oskrbim z dvema bidonoma, \u010de se mi slu\u010dajno zgodi, da na kateri kolesarski okrep\u010devalnici ne uspem zgrabiti dveh. To sem vzel povsem resno. Resno sem vzel tudi dejstvo, da sem pri\u0161el dirkat in ne na piknik, zato se mi je zdelo nezasli\u0161ano, da bi se med potjo \u0161e ustavljal. Tako sem kot v kr\u010du, do skrajnosti skoncentriran drvel skozi okrep\u010devalnice in dejansko uspel na vsaki pobrati dva bidona. In to je bilo to, le vse je bilo potrebno vmes \u0161e popiti in na teku na vsaki okrep\u010devalnici vase zliti dva kozarca energetskega napitka. Kar ne morem verjeti kako je bilo enostavno in \u0161e funkcioniralo je, \u010de upo\u0161tevam kasnej\u0161e \u0161tetje kalorij, prera\u010dunavanje koncentracije in ra\u010dunanje dinamike u\u017eivanja energije med tekmo. Ja, Franci je takrat name resni\u010dno napravil izjemen vtis praktika. To je bilo za prvi\u010d natan\u010dno tisto kar sem potreboval.<\/p>\n\n\n\n
Ve\u010d in bolje sem ga lahko spoznal v naslednjih letih, predvsem tisto leto, ko me je povabil in sva si kot cimra delila hi\u0161o za goste prijaznega starej\u0161ega zakonskega para. To je bilo obdobje mojega vzpenjanja in najve\u010djih uspehov na Havajih. Zelo zabavno je bilo bivanje s Francetom. Nikoli mu ni zmanjkalo zgodb, prigod, anekdot, vicev, za\u010dinjenih z ravno pravo mero angle\u0161kega humorja in intelektualnih miselnih akrobacij. Veliko sva se pogovarjala o \u0161portu, treningu, prehrani. Vse to je sodilo v arzenal strokovnega izpopolnjevanja in piljenja! Tudi prakti\u010dni te\u010daj Cokanove kuhinje sem izkusil. Pomembna izku\u0161nja mi je bilo, da za pranje posode sploh ni bilo potrebno uporabljati pralnih sredstev. Jasno, zaradi minimalne uporabe ma\u0161\u010dob pri kuhi! Drugo, morda zame \u0161e bolj pomembno je bilo, da mi res nikoli ni bilo dolg\u010das in me je vedno znal zabavati in razelektriti preve\u010d profesionalno, \u0161portno, tekmovalno vzdu\u0161je. Franci je takrat \u017ee snoval svoj knji\u017eni prvenec Eno \u017eivljenje je premalo. Ne, da bi se posebej zavedal, sem mu bil nekak\u0161no ogledalo, saj je velikokrat na meni preizku\u0161al efekte idej zgodb in prigod, ki jih je kasneje zapisal v knjigo. Prakti\u010dno celotno vsebino mi je na svoj \u0161aljiv, zabaven in povsem nevsiljiv na\u010din posredoval takole mimogrede med kuhanjem, sprehajanjem, nakupovanjem, gledanjem televizije ali celo na treningu med kolesarjenjem. Gotovo sem bil dober poslu\u0161alec in s svojimi odzivi in komentarji upam, da sem pozitivno pripomogel h kvaliteti kon\u010dnega izdelka.<\/p>\n\n\n\n
Zelo prakti\u010den se je pokazal tudi veliko let kasneje ob zaklju\u010dku moje tekmovalne kariere, ko je brez kakr\u0161nihkoli komplikacij sprejel vlogo poro\u010dne pri\u010de, \u010deravno je zanjo zvedel \u0161ele zadnji ve\u010der pred poroko. Tako se je krog nekako sklenil. Bil je zraven ob mojem prihodu v ironmansko areno in bil je zraven ob odhodu iz aktivne tekmovalne scene.<\/p>\n\n\n\n
S Francetom sem se velikokrat sre\u010deval tudi v Sloveniji, tako v \u010dasu njegovih prvih obiskov doma\u010de de\u017eele v za\u010detku devetdesetih let, kot tudi zadnja leta, ko se kar redno vra\u010da. Pred dvema letoma sem mu lahko celo vrnil gostoljubje, ki sem ga bil dele\u017een na Havajih. V \u010dasu bivanja pri meni sem tako po dalj\u0161em presledku ugotovil, da je \u0161e vedno izjemno aktiven, da njegova energija prav ni\u010d ne popu\u0161\u010da. \u0160e vedno z enako vnemo prosvetljuje in navdu\u0161uje ljudi za zdravo, gibanja polno \u0161portno \u017eivljenje, podprto z ustrezno prehrano. Ugotavljam, da se ni prav ni\u010d polenil, da je enako elasti\u010den v miselnih akrobacijah , da z neverjetno, prav otro\u0161ko zagnanostjo, vedo\u017eeljnostjo in iskrivostjo, kljubuje zobu \u010dasa. \u0160e vedno je njegovo mi\u0161ljenje enako lucidno in prepri\u010danje v vrednote enako gore\u010de. Prav ni\u010d se v vseh teh letih ni zmanj\u0161al njegov smisel za humor, \u0161e vedno je nepopravljivi optimist, ki v najbolj kriti\u010dnih trenutkih najde odre\u0161ujo\u010do re\u0161itev. \u0160koda le, da ob natrpanem urniku tokrat ni na\u0161el \u010dasa, da bi me v \u017eivo fasciniral in zabaval.<\/p>\n\n\n\n
Pa se je zgodilo tako, da sem si ga sposodil jaz. Podo\u017eivel sem vse lepo, kar mi je dal. In tako sem uspel iz pustega, turobnega junijskega popoldneva ustvariti prav prijetno, morda malce nostalgi\u010dno, vseeno pa optimisti\u010dno vzdu\u0161je. Kako lepo je, da imamo prijatelje in lepa do\u017eivetja z njimi, ki jih lahko prikli\u010demo v spomin, ko jih najbolj potrebujemo. Pa \u0161e ni\u010d ne boli in ni\u010d ne stane!<\/p>\n\n\n\n
Hvala Franci! Seveda bom navijal zate tudi letos oktobra, ko bo\u0161 na Havajih ponovno zraven in branil lanskoletno lovoriko!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zunaj je pust, turoben, de\u017eeven junijski popoldan, ki je podoben novembrskim. Trdno sem odlo\u010den, da ne bom sledil sivi zunanjosti in melanholi\u010dnim \u010dustvom, ki me preplavljajo tudi navznoter, temve\u010d se bom domislil ne\u010desa pozitivnega, veselega, optimisti\u010dnega. Kmalu mi postane jasno o kom ali \u010dem bom pisal. France se mi zdi oseba, ki me vedno, ko […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-623","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/623","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=623"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/623\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":624,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/623\/revisions\/624"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=623"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=623"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=623"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}