{"id":621,"date":"2024-01-23T20:43:42","date_gmt":"2024-01-23T19:43:42","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=621"},"modified":"2024-01-23T20:43:43","modified_gmt":"2024-01-23T19:43:43","slug":"22-zoom-naprej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=621","title":{"rendered":"22. ZOOM: Naprej"},"content":{"rendered":"\n<p>Najprej je bil dan. Potem je bil dan potem. In tudi dnevu potem je sledil \u0161e en dan in \u0161e en in \u0161e\u2026. Do dana\u0161njega dne, ki pa tudi ne stoji na koncu vrste. Pravzaprav si dnevi sploh ne sledijo v vrsti. Ne, bolj na kro\u017enici so, pa tudi \u010disto na kro\u017enici ne, saj nikoli ne pripeljejo na isto to\u010dko natan\u010dno na izhodi\u0161\u010de. Nanizani so na spirali, ki pripelje vedno znova na isto stran, pa vseeno malo vstran. Vpra\u0161anje je samo, ali se spirala odpira in je vsak nov navidezen krog \u0161ir\u0161i in dalj\u0161i, ali se o\u017ei in je vsak naslednji o\u017eji in kraj\u0161i, ali se spu\u0161\u010da in zapira, ali se \u0161iri in vzpenja. Vse medsebojne kombinacije gibanja so mo\u017ene, vse \u0161tiri strani neba so nam odprte. Pot je prosta. Izbira je na\u0161a. Vsakdo potuje po svoji spirali.<\/p>\n\n\n\n<p>Za trenutek so se nam poti prekri\u017eale, prepletle, zanihale v resonanci. Sledil je dan potem. Odziv, odmev sta nas \u0161e naprej tesno povezovala, odzvanjalo je v nas, kot bi bili eno. Sledili pa so dnevi, ko je vsak sam zase ponovno stopil na svojo lastno pot. Vsak z navidez enako izku\u0161njo, pa vendar s svojim lastnim do\u017eivljanjem in lastno vizijo. Opazujem vas in vas ponovno vidim vsakega posebej z radostjo, evforijo, veseljem, skrbjo, dvomom, morda kan\u010dkom razo\u010daranja, vsekakor pa s trdnim sklepom: naprej!<\/p>\n\n\n\n<p>Kako nepopisno noro je bilo tiste dni pred devetnajstimi leti po Nici! Spomini \u0161e vedno zelo jasno \u017eivijo v meni. Preko vas in Dnevnika pa jih letos do\u017eivljam \u0161e posebej intenzivno. Ne vem, \u010de smem pisati o svojih norostih tistih dni, saj si bom \u010disto zapravil svoj ugled trenerja. Danes vas namre\u010d u\u010dim popolnoma nekaj drugega, kar sem takrat po\u010del sam. Bil sem malo nor ali pa vsaj tako zadet, da sem po\u010del nore stvari. In telo mi je sledilo.<\/p>\n\n\n\n<p>Po Nici nisem po\u010dival niti en dan. Kot dan regeneracije, po tistem plavanju v Monte Carlu, mi je zado\u0161\u010dalo 62 km vo\u017enje s kolesom, ko sem se vra\u010dal v Tolmin iz Ajdov\u0161\u010dine, kamor sem vrnil slu\u017ebeni kombi, ki sem si ga izposodil. Prvi prost dan bele\u017eim \u0161ele skoraj mesec dni kasneje, v petek 23. junija, na dan, ko smo potovali v Roth, kjer me je v soboto \u010dakal polovi\u010dni ironman- kvalifikacije za Havaje. To je bil tudi edini prost dan med Nico in Rothom. Vmes pa trije vikendi, ki so bili vsi zapolnjeni z nastopom v olimpijskem triatlonu v Italiji (Caldaro) in Avstriji (Celovec, Velden). Dan pred tekmo v Celovcu sem recimo kolesaril nekaj ve\u010d kot 50 km, kar sem v dnevnik zapisal kot izpeljevanje in tekel 18 km. Na tekmi v Caldaru sem na obratu s kolesom v nalivu padel. To, da sem nadaljeval kljub odrgnini na komolcu, se mi seveda ne zdi ni\u010d posebnega. Bolj divje je seveda nadaljevanje. Dan po tekmi sem \u017ee plaval in se s kolesom z vso triatlonsko opremo v nahrbtniku pripeljal iz Ljubljane na Primorsko. Nato sem \u0161ele v torek, potem ko sem se s kolesom pripeljal v Cerkno, izpustil plavanje. Za ta dan imam zapisano, da je pa\u010d rana na komolcu \u0161e \u017eiva in se ne su\u0161i, temve\u010d gnoji. No, odrgnino so mi seveda v sredo oskrbeli, da se je nekako zacelila do nedelje.<\/p>\n\n\n\n<p>Tako so zapisana dejstva v dnevniku. Lahko bi jih povzel \u0161e ve\u010d, pa mislim da zadostuje za oblikovanje neke podobe tistega \u010dasa. Ni\u010d ni zapisanega o mojem razmi\u0161ljanju, do\u017eivljanju takrat. Kot da se v moji glavi ne bi ni\u010d dogajalo. Kot da bi bil avtomat, ki deluje po nekem vnaprej predvidenem programu. Pa sem to res bil? Kaj me je gnalo? Kako sem zmogel?<\/p>\n\n\n\n<p>Dolg premor. Sedim pred ra\u010dunalnikom in ne znam nadaljevati. Do maksimuma se naprezam, da bi sedaj lahko v \u017eivljenje priklical takratne ob\u010dutke.<\/p>\n\n\n\n<p>Najbr\u017e ne bo pretirano, \u010de zapi\u0161em, da sem bil vedno ambiciozen, da sem hotel na nek na\u010din uspeti, se dokazati in se dvigniti nad povpre\u010dje. Pomembno mi je bilo tudi, da do tega ne pridem na lahek, morda celo nezaslu\u017een na\u010din, temve\u010d izklju\u010dno s trdim garanjem. O sebi sem mislil, da nisem za karkoli ravno posebno nadarjen. Tako se mi je zdel \u0161port, v katerem si lahko pribori\u0161 odlo\u010dilno prednost pred tekmeci ravno z ve\u010d in tr\u0161im delom, prava izbira. Dru\u017eba in okolje takrat nista bila ravno naklonjena takim vrlinam, tako da mi vzpenjanje in plezanje po dru\u017ebeni in karierni lestvici nista predstavljala kakega posebnega pozitivnega izziva.<\/p>\n\n\n\n<p>\u0160e nekaj bi bilo lahko pomembno. V tem \u010dasu sem bil sam, osamljen, razo\u010daran, zlomljen po razpadu ve\u010dletne ljubezenske zveze. Morda do neke mere velja, da sem se \u0161porta, v katerem sem bil uspe\u0161en, tako silovito oprijel kot re\u0161ilne bilke, ki me lahko re\u0161i ob\u010dutka osamljenosti, pora\u017eenosti, izgube vere v lastno vrednost. Po drugi strani je tudi res, da sem z aktivnim \u0161portom pri\u010del \u0161e v \u010dasu, ko sem sre\u010den u\u017eival v objemu, za katerega sem verjel, da bo ve\u010den. Moje \u0161portne ambicije in \u017eelje po napredku in uspehu so me \u017ee takrat vodile v smer iskanja svojih meja ravno na podro\u010dju \u0161porta. Ta pot se je samo nadaljevala in stopnjevala, ko sem ostal sam.<\/p>\n\n\n\n<p>Stra\u0161ansko zanimivo se mi zdi vpra\u0161anje o morebitnem vplivu dru\u017eine, predvsem mame, in njenih pri\u010dakovanj do mene, na moje odlo\u010ditve. Dale\u010d od tega, da bi me kdorkoli od doma\u010dih spodbujal ali celo usmerjal v ukvarjanje s \u0161portom in na tem podro\u010dju od mene karkoli pri\u010dakoval. Ne, \u010desa podobnega doma nisem bil dele\u017een. Ravno nasprotno, kar te\u017eko so sprejeli mojo odlo\u010ditev, da se \u0161portu povsem predam. Imel pa sem vedno ob\u010dutek, da star\u0161i od mene veliko pri\u010dakujejo in da se moram pred njimi izkazati, kar pa mi vsaj po mojem prepri\u010danju ni ravno uspevalo. Da bi bila potreba izpolniti visoka pri\u010dakovanja star\u0161ev pomembna pri moji odlo\u010ditvi za pot, ki sem si jo izbral, bi bilo prav gotovo pretirano trditi.<\/p>\n\n\n\n<p>Vse, o \u010demer si upam razmi\u0161ljati in morda \u0161e veliko tistega, o \u010demer si sedaj \u0161e ne upam razmi\u0161ljati, me je vodilo in me \u0161e vedno vodi po moji spirali. Kot vodi vse vas po spirali proti Celovcu, Rothu, Zurichu, Antwerpnu, Podersdorfu, Floridi, Havajem,&#8230;&#8230; Pri tem je potrebno vedeti in se zavedati: Dan se ne bo ponovil. Pri\u0161el bo nov: Jutri. Danes bo v\u010deraj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Najprej je bil dan. Potem je bil dan potem. In tudi dnevu potem je sledil \u0161e en dan in \u0161e en in \u0161e\u2026. Do dana\u0161njega dne, ki pa tudi ne stoji na koncu vrste. Pravzaprav si dnevi sploh ne sledijo v vrsti. Ne, bolj na kro\u017enici so, pa tudi \u010disto na kro\u017enici ne, saj nikoli [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-621","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/621","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=621"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/621\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":622,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/621\/revisions\/622"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=621"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=621"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=621"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}