Drugi pomemben majski spomin je natan\u010dno leto mlaj\u0161i od 100 kilometrske izku\u0161nje, vendar \u0161e slaj\u0161i. Triatlon Nica (4km, 120 km, 32 km). \u017de odlo\u010ditev, da se odpravim v to avanturo, je v popolnosti pre\u017eela moje \u017eivljenje. Kar po\u010dnem, pa\u010d po\u010dnem vedno 100%.<\/p>\n\n\n\n
Nove sezone sem se torej lotil na povsem druga\u010den na\u010din od vseh dosedanjih. Odlo\u010ditvi, da resni\u010dno \u017eelim postati triatlonec, so sledili drugi ustrezni koraki. Za\u010delo se je \u017ee kar prvi dan leta z dvojnim programom: tek in plavanje. Moji plavalni treningi so bili res nekaj posebnega. Celo leto sem plaval \u0161est razli\u010dnih treningov, ki naj bi jih plaval tudi Mark Allen. Ja, ravno tisti Mark, ki je v svoji karieri kar 10 krat zmagal na triatlonu v Nici in kasneje 6 krat na IRONMANU na Havajih. Tudi jaz sem \u017eelel postati najbolj\u0161i. In da bom najbolj\u0161i, potem moram tudi trenirati kot najbolj\u0161i, sem razmi\u0161ljal. Jani mi je torej poslal program zmagovalnih treningov in sem plaval. \u0160tiri krat pet kilometrov in dvakrat \u0161tiri kilometre. To je pomenilo do osemindvajset kilometrov tedensko. Plaval sem v Cerknem. Slu\u017ebo sem imel v Tolminu. Do Cerknega sem se pozimi zapeljal z avtobusom, odplaval in \u017ee hitel na avtobus proti Tolminu. Navadno sem izstopil na polovici poti, preostanek v dol\u017eini 18 km pa pretekel seveda z nahrbtnikom, v katerem je bila plavalna oprema. V garsonjero v Tolmin sem se vra\u010dal okrog sedmih zve\u010der, sledilo je tu\u0161iranje, ve\u010derja, spanje, da bi se vse naslednji dan lahko ponovilo. In to do petkrat na teden! Spominjam se tudi dneva, ko sta tu\u0161iranje in ve\u010derja enostavna odpadla, ker sem se po prihodu domov samo zvrnil na posteljo in se \u0161ele sredi no\u010di re\u0161il svojega nahrbtnika in nekoliko udobneje odspal preostanek no\u010di. Marca je vo\u017enjo z avtobusom zamenjalo poganjanje pedala iz Tolmina v Cerkno in nazaj (70 km), seveda v sendvi\u010du s plavalnim treningom. Dobra porcija, vam re\u010dem. Tako sem do konca maja nabral skoraj 4000 kolesarskih kilometrov, 1500 prete\u010denih in 350 preplavanih. Dovolj dobro popotnica za pot v neznano.<\/p>\n\n\n\n
V petek, 26. maja smo se podali avaturi naproti: Jani, Silvo in jaz, ki smo bili prijavljeni na tekmo, in Karlo, ki je vozil sposojen kombi iz moje slu\u017ebe. Kako je bilo v tistih dneh vse nabito s skrajnimi \u010dustvi! Strah pred neznanim, ki ga premaguje zvedavost, odlo\u010denost in nepopustljivost, ki se bojuje proti \u010drvu dvoma pred neuspehom in porazom. \u017delja po potovanju in avanturi, hromljena s strahom in ob\u010dutkom majhnosti v velikem svetu. Nelagodnost, pome\u0161ana z ob\u010dutkom provincializma ob stiku z mondeno Nico so bili takoj pozabljeni ob neverjetni doma\u010dnosti in predanosti gostiteljev Marice in Egidija. Tako sta mi prirasla k srcu ta dva preprosta, po\u0161tena in delovna, predvsem pa klena sinova cerkljanskih hribov, ki ju je \u017eelja po bolj\u0161em \u017eivljenju \u017ee pred desetletji zapeljala v \u0161irni svet, da sem ju \u0161e ve\u010dkrat kasneje z veseljem obiskal in do danes ohranil nadvse tople in pristne stike z njima. Vedno mi je toplo pri du\u0161i, ko se spomnim nanju.
Poseben vtis je na meni pustil stik s svetovno triatlonsko smetano. Omenjeni Mark Allen, Mike Pigg, Rob Barel, Ken Glah, Scott Tinley, Paula Newby Fraser, dvoj\u010dici Puntous, Julie Moss, Jan Wanklyn, ki so skupaj prej in kasneje zmagali na Havajih ve\u010d kot dvajsetkrat, so bili zame takrat polbogovi.<\/p>\n\n\n\n
Sobotni ogledi prog so me povsem prevzeli. Promenade des Anglais, znamenita mondena glavna ulica, je bila s startom, ciljem in obema menjavama sredi\u0161\u010de dogajanja. Ve\u010dkilometrska pe\u0161\u010dena pla\u017ea z neponovljivim turkiznim morjem- pre\u010dudovita plavalna kulisa. Oh, Cote d’ Azur! Navdu\u0161enje nad izjemno slikovito kolesarsko progo, pome\u0161ano s spo\u0161tovanjem predvsem do dolgih vzponov in strahom pred vratolomnimi serpentinastimi spusti in prepadnimi stenami, slikovitostjo v strmino pripetih vasi, je bilo nepopisno. Tek je za razliko od kolesa povsem ravninski, speljan po ve\u010dpasovni cesti, v smer proti in mimo letali\u0161\u010da, kjer poseben ob\u010dutek majhnosti dajejo letala, ki se nekje iz horizonta spu\u0161\u010dajo na pristajalno stezo prakti\u010dno ob glavno cesto. Vsi smo bili prevzeti od lepot, predvsem pa enotni, da nas \u010daka izjemno do\u017eivetje. Strahu ali dvomov ni bilo ve\u010d v moji glavi. Ostalo je samo trdo prepri\u010danje. I’ll do it!<\/p>\n\n\n\n
Ogrevanja se spomnim samo po tem, da sva si neko leseno klop za raztezanje delila s prijetno punco, s katero sva se nekajkrat spogledala in si nekako brez besed samo z obrazno mimiko za\u017eelela sre\u010do. \u010ce bi takrat vedel, da je to kasnej\u0161a zmagovalka, Kanad\u010danka Sylviane Puntous, bi se prav gotovo od vznemirjenosti najmanj podelal v hla\u010de, \u010de ne celo stopil kot sladoled na julijskem soncu.<\/p>\n\n\n\n
In \u017ee nas je, mislim da 380, sko\u010dilo v morje. Nepozabno zame! Igor na eni najve\u010djih dirk na svetu! Spominjam se, da je plavanje minilo kot v transu. Ni\u010d nisem mislil, nobene prave taktike nisem imel, samo mahal in plaval ter po 56 minutah priplaval na obalo. Tudi s kolesa so ostali samo nepovezani fragmenti. V enem peljem prve kilometre in se \u010dudim neverjetni hitrosti. Sploh ne razmi\u0161ljam ali zato, ker se proga morda spu\u0161\u010da ali zato, ker veter piha v hrbet. Spet v drugem, nekje na skoraj dvajsetkilometrskem vzponu, razmi\u0161ljam in se prepri\u010dujem, da bi se bilo dobro na okrep\u010devalnici oskrbeti z bidonom energijskega napitka. V naslednjem u\u017eivam ob \u010dudovitem razgledu visoko v hribih, pa se spet kar malo bojim pogledati v prepad pod seboj. Sledi spomin na streznitev ob tekmovalcu, ki ni zmogel nevarnega serpentinastega spusta in razo\u010daran in nemo\u010den sedi na robu ceste ob skriven\u010denem kolesu. V dolini sledi vo\u017enja ob slikoviti \u017eivahni re\u010dici, ponoven vzpon skozi slikovite v strmino priptete vasi, ko sem se \u010dudil spretnosti graditeljev cest, ki so sicer nadvse drzno speljane in se neverjetno zlivajo s pokrajino. Po treh urah in tri \u010detrt se po \u010dudoviti promenadi bli\u017eam centru Nice. \u0160ampioni medtem \u017ee te\u010dejo v nasprotni smeri, v zraku hrumi helikopter. V menjalnem prostoru se spomnim Toneta, sicer so\u0161olca iz gimnazije, sedaj zdravnika v Nici, ki je sledil stricu Egidiju v Francijo. Ja, tudi Tone je pokazal veliko doma\u010dnosti, patriotizma in morda tudi nostalgije, ko me je v beli Nici spodbujal v doma\u010dem, klenem tolminskem nare\u010dju. Kar neslo me je proti letali\u0161\u010du. Nisem si predstavljal kaj pomeni v tem trenutku prete\u010di 32 kilometrov. Pa se je kaj kmalu izkazalo, da sem iz pravega testa. V veliki ve\u010dini sem prehiteval in ne spomnim se, da bi bil velikokrat prehiten. S tega teka mi je ostala tudi fotografija, ki sem jo kupil in kasneje uokviril in \u0161e sedaj samotna visi na steni spalnice mojega otro\u0161tva. Sedaj sem odlo\u010den, da jo naslednji\u010d prinesem v Ljubljano, da jo bom lahko \u0161e dolgo ponosno ob\u010dudoval. Brez kak\u0161nega huj\u0161ega pretresa sem, sicer ne najhitreje, pa vendar dovolj konstantno pu\u0161\u010dal za sabo eno za drugo kilometrske oznake in kot 65 zaklju\u010dil dirko. Ni\u010d posebnega morda za koga tretjega, zame pa dovolj, da sem jasno \u010dutil, da sem dokon\u010dno prevzet odprl novo stran v svojem \u017eivljenju.<\/p>\n\n\n\n
Tudi banket ob razglasitvi rezultatov je bil zame, skromnega Jugoslovana, posebna poslastica, ki je v meni budila neke nove ob\u010dutke. Te, \u0161e neodkrite \u010dutilne brbon\u010di\u010de so se \u0161e bolj nadra\u017eile naslednji dan ob postanku v Monaku. Seveda sem se \u010dudil predvsem bli\u0161\u010du in razko\u0161ju tega, meni tako nerazumljivega sveta. Nisem bil ponosni lastnik ene od jaht v pristani\u0161\u010du. Bil pa sem nekdo, ki je samo streljaj \u010dez cesto, samo dan po triatlonu, v zanosu preplaval dva kilometra. In to sem ob\u010dutil kot tisto bogastvo, ki sicer ni bilo navzven vidno, mene pa je tako prevzemalo in me delalo neizmerno sre\u010dnega in bogatega.<\/p>\n\n\n\n
Tega zanosa \u0161e kar ni konec. Leta in leta se je obnavljal v meni ob novih in novih \u0161portnih ciljih in njih izpolnitvah. Zadnja leta se napaja z energijo, ki jo \u010drpam od vseh vas, ki ste mi pri\u0161li naproti. Enako kot sem jaz pred dvajsetimi leti vstopal v nov svet, tako je sedaj na tej poti Viki. Kako se veselim z njim in vsemi ostalimi poti v St P\u00f6lten! Kako bom z vami trepetal, se z vsakim veselil, spodbujal, navijal, se jokal. Iskreno upam, da bo sleherni do\u017eivel izpolnitev pri\u010dakovanj, ob\u010dutek pla\u010dila za vlo\u017eeno ljubezen, predvsem pa ob\u010dutek izpolnjenosti. Neverjetno ob\u010dudujem in popolnoma razumem vse, ki greste po tej poti. Vem, koliko vlagate za izpolnitev svojih \u017eelja. Poznam ob\u010dutke negotovosti pred in na startu, dvome med tekmo in \u0161e posebej tiste nepopisne ob pre\u010dkanju ciljne \u010drte. V\u010dasih niti ne vem in se vedno sproti spra\u0161ujem ali so ti ob\u010dutki resnica ali zgolj fikcija. Kaj bi lahko bil trik narave, da nas tako zaslepi in zapelje? Dale\u010d sem od tega, da bi lahko odgovoril na to vpra\u0161anje. Sploh se mi ne zdi pomembno, da bi moral nanj razumsko odgovoriti. Dovolj je te ob\u010dutke do\u017eiveti. \u0160e bolj pomembno pa, da \u017eivimo z ob\u010dutkom, da nam zadovoljitev teh notranjih potreb daje ve\u010d kot nam jemlje. Najbolj si zato \u017eelim, da bi se sleherni vrnil iz St. P\u00f6ltna bogatej\u0161i kot bo tja odpotoval.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Drugi pomemben majski spomin je natan\u010dno leto mlaj\u0161i od 100 kilometrske izku\u0161nje, vendar \u0161e slaj\u0161i. Triatlon Nica (4km, 120 km, 32 km). \u017de odlo\u010ditev, da se odpravim v to avanturo, je v popolnosti pre\u017eela moje \u017eivljenje. Kar po\u010dnem, pa\u010d po\u010dnem vedno 100%. Nove sezone sem se torej lotil na povsem druga\u010den na\u010din od vseh dosedanjih. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-616","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/616","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=616"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/616\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":617,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/616\/revisions\/617"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=616"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=616"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=616"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}