Maj. Dnevi se dalj\u0161ajo, narava bujno zeleni. \u017divljenje se prebuja. Prav fizi\u010dno ob\u010dutim vse to. Pomlad. Radost. Ljubezen. \u017divljenje. V najbolj skritem, oddaljenem, temnem kotu svoje hi\u0161e najdem svetel biser. Svoj trenin\u0161ki dnevnik. Rokovnik s platnicami iz cenene grde zguljene modre plastike. Mo\u010dno orumeneli listi di\u0161ijo po zapra\u0161enem arhivu. Iz listov pa se pred mano dviga, kot bi vzhajalo testo, kopica spominov, ki v trenutku popolnoma o\u017eivijo. Natan\u010dno vem kaj i\u0161\u010dem.<\/p>\n\n\n\n
Mesec maj je lep mesec. Nezadr\u017eno brstenje novega upanja. Na ta mesec me ve\u017eejo lepi \u0161portni spomini. Za\u010detek novega. Veliko neverjetnih, zame prelomnih stvari se je dogajalo v maju. Kot drobni plamen\u010dki spomini \u017eivijo v meni in me grejejo v pustih dneh, ko primanjkuje toplega sonca. S pomo\u010djo mojih zvestih dnevnikov bom sku\u0161al dva dragocena plamen\u010dka obuditi v \u017eivljenje in ju deliti z vami.<\/p>\n\n\n\n
Te\u010di sem pri\u010del zgodaj spomladi leta 1985. Leto kasneje kon\u010dal svoj prvi maraton. Nato leta 1987 \u0161port zopet malo umaknil takrat meni pomembnej\u0161im opravilom, pa kljub temu sodeloval na nekaj triatlonih in celo sklenil, da bi leto 1988 lahko pomenilo prvo pravo triatlonsko leto. Pa verjetno \u0161e nisem bil zrel za to. Pregovoriti sem se pustil Ladotu, naj grem na sto kilometrski tek. Kaj takega resni\u010dno nisem dolgoro\u010dno na\u010drtoval in se primerno pripravljal. V prvih treh mesecih leta sem pretekel nekaj \u010dez 900 km, kar je za rekreativca kar lepa \u0161tevilka, nikakor pa ne primerna za tako ambiciozen cilj. Predvsem koli\u010dino sem nekoliko pove\u010dal v aprilu. In nato pride maj, natan\u010dneje nedelja osmi maj. Dnevnik razkrije, da sem ta dan tekel trojke v Ljubljani. \u010cas 1:48,03. In komentar: \u00bbMoj najbolj\u0161i tek doslej, z lahkoto. Deset km vlekel najprej enega, nato drugega \u010dlana trojke.\u00ab To je bil tudi moj najdalj\u0161i tek pred stotko v soboto 28. maja.<\/p>\n\n\n\n
Niti sanjalo se mi ni, kaj me \u010daka na sto kilometrski razdalji. Lado je \u017ee imel za sabo izku\u0161njo z istega teka izpred enega leta. Njegovo optimisti\u010dno sporo\u010dilo se je tako ali tako glasilo, da sva bolje pripravljena, kot je bil on pred enim letom in bova brez dvoma zmogla. In jaz sem mu zaupal in sledil. Verjel se mu tudi, ko mi je razlagal svoje najve\u010dje skrivnosti. Recimo o pitju med tako dolgim tekom. Preizku\u0161eno, naj bi bilo najbolj\u0161e pivo. Dalo naj bi neko posebno energijo, mo\u010d in obenem \u0161e od\u017eejalo. Seveda sem s \u0161iroko odprtimi o\u010dmi in u\u0161esi po\u017eiral vse informacije in verjel.<\/p>\n\n\n\n
V takem vzdu\u0161ju je minila pot s staro zeleno Lado do zgodovinskih Firenc, ki so izhodi\u0161\u010de zelo poznanega 100 km teka, katerega cilj je ob morju na Jadranski obali Apeninskega polotoka. Zna\u010dilnosti tega teka je udele\u017eba nekaj tiso\u010d teka\u010dev in pohodnikov ter proga, ki je iz Firenc speljana tako, da najvi\u0161jo to\u010dko na vi\u0161ini nekaj \u010dez 900 metrov nadmorske vi\u0161ine dose\u017ee ravno na polovici trase. Druga polovica se v prvem delu strmo, kasneje pa bolj po\u010dasi spu\u0161\u010da proti morju. Podobno pa je tudi na prvi polovici, ko se proti prelazu strmo dviguje predvsem od \u0161tiridesetega do petdesetega kilometra. Firenc se ni\u010d kaj ne spominjam. Povsem sem bil namre\u010d pod vtisom razlag o favoritih, \u010dasih, ki jih te\u010dejo in ob sre\u010danju s katerim od njih, sem jih ob\u010dudoval kot bi sre\u010dal nadzemska bitja in si nekako predstavljal, da so njihova telesa iz \u010dude\u017enih snovi, ali vsaj navdahnjena z neko bo\u017eansko energijo.<\/p>\n\n\n\n
Kljub vsemu se teka nisem lotil s pri\u010dakovanim spo\u0161tovanjem ali celo strahom. Nasprotno, tekel sem zelo hrabro, kaj hrabro, brezglavo. Edino vodilo in orientacija mi je bil Lado, ki je bil morda malo bolj\u0161i teka\u010d, vsekakor pa izku\u0161enej\u0161i. In moje vodilo je bilo, da te\u010dem pa\u010d malo za njim. Sploh si ne morem predstavljati, kako smo ga \u017egali. Oznako maratona sem pre\u010dkal v \u010dasu treh ur in petih minut. Celo hitreje kot sem do takrat kadarkoli odtekel samo maratonsko razdaljo. Tako sem se vzpenjal proti prelazu na polovici proge. Iz tega vzpona se spominjam predvsem podatkov iz spremljevalne ekipe o zaostanku za Ladotom in steklenice piva, ki me je vedno \u010dakala na strehi Lade. Takrat sem verjetno \u0161e verjel, da je to \u010dude\u017ena pija\u010da, saj sem ves \u010das vzpona \u0161e kar pospe\u0161eval in zadnjo serpentino pred vrhom brez kan\u010dka spo\u0161tovanja prehitel tudi Ladota. Na prelazu sem bil na 23. mestu in kar je \u0161e najbolj pomembno, \u0161e vedno prepri\u010dan, da bom v takem tempu lahko nadaljeval. Kako tudi ne, saj se cesta do 65 km stalno spu\u0161\u010da. Najprej je \u0161e kar \u0161lo. Prvi znaki, da morda le ne bo vse tako lahko so se pojavili, ko je pri\u010dela odpovedovati \u010dude\u017ena formula s pivom. Po kakem \u010detrtem popitem pivu se je namre\u010d zgodilo, da mi je vse skupaj stopilo v glavo in morda \u0161e bolj v \u017eelodec. Dobro se spomnim, da sem medtem, ko sem tekel mimo ene od gostiln ob cesti, kjer so gostom na parkiri\u0161\u010du pekli klobase na \u017earu, med zobmi \u017ee cedil \u010darobni napitek, ki je ob \u010dudoviti aromi pe\u010denja, silil iz mojega \u017eelodca po isti poti, kot je vanj pri\u0161el. Skratka, bil sem pijan in skrokan in \u0161lo mi je na kozlanje. Saj poznate ta ob\u010dutek v zgodnjih jutranjih urah po kaki \u017eurki? V taki situaciji so strani\u0161\u010de, kak\u0161na tableta in postelja najbolj\u0161a izbira. Jaz pa sem bil na dveh tretjinah stokilometrskega teka. Moj dnevnik suhoparno poro\u010da: \u00bbNa 75 km sem crknil, takrat sem bil na 28. mestu. Do cilja sem ve\u010dinoma hodil.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
To je nekako sovpadalo s \u010dasom, ko se je pri\u010delo temniti in prav grozen je bil ob\u010dutek, da sem nekje sredi no\u010di, povsem iz\u010drpan in prepu\u0161\u010den samemu sebi. Izkazalo se je, da je bil tudi ta del poti zelo prijeten. Pridru\u017eilo se mi je namre\u010d najstni\u0161ko dekle iz spremljevalne ekipa in prav prijetno sva kramljala in razglabljala na poti proti cilju. Zadnjih pet kilometrov je spet \u0161lo la\u017ee. Cilj sem dosegel po devetih urah in triin\u0161tiridesetih minutah kot triinsedemdeseti.<\/p>\n\n\n\n
S tem pa te\u017eav \u0161e ni bilo konec. Najhuj\u0161e je \u0161ele sledilo. Dnevnik sporo\u010da: \u00bbHudi kr\u010di pono\u010di, \u0161\u010dipanje v se\u010devodu, bole\u010dine v dimljah.\u00ab Menim, da podrobnej\u0161i komentar \u0161\u010dipanju v se\u010devodu sploh ni potreben! Spali naj bi v spalnih vre\u010dah v neki \u0161olski telovadnici. Ne vem zakaj, vendar smo se zavlekli kar k zidu za parkirano Lado. Spal prav gotovo tisto no\u010d nisem niti sekunde. Vsaki\u010d, ko sem se hotel vsaj malo premakniti v udobnej\u0161o lego, me je zarezal kr\u010d nekje v predelu dimelj. Vsaka sprememba polo\u017eaja noge je bila mo\u017ena samo z veliko previdnosti in potrpljenja, predvsem pa s pomo\u010djo rok, saj mi\u0161ice nog niti slu\u010dajno niso bile pripravljene sodelovati pri premikanju. Vstajanje po par urah bedenja je trajalo vsaj pol ure, izgledalo pa je tako, da sem z obema rokama po milimetrih premikal vsako od nog posebej, cel \u010das na robu kr\u010da in se kon\u010dno nekako spravil pokonci.<\/p>\n\n\n\n
Naj zgodbo o tej izku\u0161nji kon\u010dam z ugotovitvijo in sporo\u010dilom, kako smo ljudje sposobni hitro pozabiti fizi\u010dno bole\u010dino in trpljenje. \u017de v nedeljo 29. maja sem v dnevnik zapisal: \u00bbPopoldan je \u017ee bolje\u00ab. Spomnim se pre\u0161ernega vzdu\u0161ja v Ladi na poti proti Novi Gorici in obvezne spremljave narodnih vi\u017e Avsenikov in Slakov. \u017de v torek sem ponovno tekel. \u017de naslednjo nedeljo sem tekmoval na triatlonu. Pred tem prvim nastopom sem v letu 1988 skupaj preplaval 2 km in prekolesaril 255 km. In do konca leta opravil \u0161e osem triatlonov. Vse to mi \u010deravno meno, vendar nadvse ljube\u010de razkriva moj dnevnik.<\/p>\n\n\n\n
Tako je bil tlakovan pri\u010detek moje triatlonske kariere.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Maj. Dnevi se dalj\u0161ajo, narava bujno zeleni. \u017divljenje se prebuja. Prav fizi\u010dno ob\u010dutim vse to. Pomlad. Radost. Ljubezen. \u017divljenje. V najbolj skritem, oddaljenem, temnem kotu svoje hi\u0161e najdem svetel biser. Svoj trenin\u0161ki dnevnik. Rokovnik s platnicami iz cenene grde zguljene modre plastike. Mo\u010dno orumeneli listi di\u0161ijo po zapra\u0161enem arhivu. Iz listov pa se pred mano […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-614","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/614","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=614"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/614\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":615,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/614\/revisions\/615"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=614"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=614"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=614"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}