…ali povsem navaden triatlonski delavnik<\/p>\n\n\n\n
Medulin, 1. maj 2008. Tudi letos prazni\u010dne dni izkori\u0161\u010damo za priprave na tekmovalno sezono, ki se bliskovito pribli\u017euje. Tokrat se je Viki odlo\u010dil, da mi bo olaj\u0161al delo in popisal svoj prvi maj, kot se bo izkazalo kot nadvse nenavaden delaven dan.<\/p>\n\n\n\n
1.43. Iz spanja me prebudi lakota. V temi se pretipam do skritih zalog – energijske plo\u0161\u010dice, ki jih hranim prav za take prilo\u017enosti. Spomnim se \u0161e na jabolko, ki se \u017ee par dni valja nekje po mizi ter si zame\u0161am \u0161e kozarec regeneracijakega napitka. Ob tej prilo\u017enosti je obvezen seveda tudi obisk strani\u0161\u010da, da mi ne bi bilo potrebno morda kasneje \u0161e enkrat vstajati. Pri vsem tem \u0161e posebej pazim, da ne prebudim Mije, ki mirno, povsem spokojno spi. Ko se previdno ponovno zavle\u010dem pod odejo, se kar ne morem potopiti v spanec. Malo sem zdelan, mislim, da predvsem od kolesarjenja prej\u0161njega dne. Res, bilo ga je polna mera, pet ur po razgibanem terenu tja do Pazina, Rovinja in \u0161e kje, se je nabralo kar blizu 150 kilometrov. No, pa ne smem preve\u010d razmi\u0161ljati o tem. Predvsem na to moram misliti, da se kolikor toliko naspim in pripravim na prihajajo\u010di dan. In res mi kmalu uspe.<\/p>\n\n\n\n
6.01 Kot iz onostranstva mi v uho prodre predirljiv zvok budilke, za katero vem, da je \u0161e kako vztrajna. Hitro se odzovem, predvsem, da zvonenje ne bi prebudilo Mije, ki me \u017ee tako ali tako iz dneva v dan gleda z ve\u010djim nerazumevanjem. Pogosto prestre\u017eem njen vpra\u0161ujo\u010d pogled: pa kaj res mora\u0161 biti prav na vsakem treningu zraven? Jaz sem si vendarle malo druga\u010de predstavljala prvomajske praznike! Kolikor morem nesli\u0161no poberem \u017ee zve\u010der pripravljeno torbo s plavalnimi pripomo\u010dki, si v naglici vr\u017eem malo sve\u017ee vode v obraz in trikrat podrgnem s \u0161\u010detko po zobeh, s pogledom o\u0161vrknem spe\u010do Mijo, se, kot da bi bil tat, nesli\u0161no splazim iz sobe in \u017ee pre\u0161tevam stopnice na poti v klet. Tudi sam se ob tem spra\u0161ujem o smiselnosti tega po\u010detja.<\/p>\n\n\n\n
6.13 To\u010dno kot vedno sem na bazenu. Pa kljub vsemu nisem prvi. Seveda je tu tudi Igor, ki se nekaj trudi, da bi nas spravil v dobro voljo. Ne uspeva mu ravno najbolje. V tem trenutku mi gre prav na \u017eivce. Pa kar \u0161e ne neha kao duhovi\u010dit. No ja, mislim si svoje, se malo raztegnem in \u017ee sem v vodi. Kot ponavadi nam Igor ne pove celotnega treninga. Plava z nami v prvi progi, v za\u010detku vsake serije daje navodila in vsi mu kar nemo sledimo, kot bi nas imel z nevidnimi nitmi povezane med seboj. Saj ni tako grozno za za\u010detek. Serije raznih vaj: roka \u010daka roko, visoki komolci, drsenje, vaje za noge, delfin,…. Po pol ure tako prijetnega plavanja pa sledi hladen tu\u0161: glavna serija 20×100, polovico brez, polovico z lopatkami, pavza 20 sekund. Taka so jasna in stroga navodila. Kar ne morem verjeti, da bi sedaj res lahko in predvsem \u017eelel plavati to serijo. Pa ni\u010d ne re\u010dem. Nemo si popravim o\u010dala, pripravim \u0161toparico. Takoj po startu prvega intervala me notranji glas prepri\u010duje naj se ustavim ter zlezem iz bazena. Sploh si v takem trenutku ne \u017eelim plavati, pa vendar sledim plavalcu pred mano in kon\u010dam prvih sto metrov. Tja po tretji, \u010detrti ponovitvi nekako ste\u010de. Ne ukvarjam se ve\u010d z dilemo ali naj se ustavim. Po polovici mi postane vse skupaj \u0161e kar zanimivo. Po trinajsti, \u0161tirinajsti ponovitvi pa \u017ee \u010dutim te\u017eke roke, vse bolj globoko diham in lovim sapo, pavze se mi zdijo vse kraj\u0161e. Kon\u010damo osemnajsto ponovitev. Sedaj \u017ee vem, da je najte\u017ee za mano. Zadnja dva intervala sta ponovno la\u017eja. Dvajsetega kar zmagoslavno kon\u010dam, iz bazena splezam, kot bi se ravno povzpel vrh strme gore. Vzdu\u0161je se sprosti. Vsi odhajajo\u010d iz bazena komentiramo opravljen trening, vsak ima za dodati kak\u0161en svoj vtis, vsi smo videti zadovoljni kot otroci, med katere je o\u010de ravnokar razdelil pest bonbonov.<\/p>\n\n\n\n
7.42 Ponovno se priplazim v sobo, kar malo bojim se Mije. Seveda je \u0161e v postelji. Razmi\u0161ljam, kako naj kar najbolj prijazno pristopim k njej. Sam bi seveda rad \u010dimprej na zajtrk. Trening kolesa imamo danes ob 9.30 in potrebno bi bilo nemudoma napolniti enrgijske zaloge in si zagotoviti vsaj malo po\u010ditka po zajtrku. Miji se seveda nikamor ne mudi in ne sledi mojemu ritmu. Povabi me naj \u0161e malo pole\u017eim ob njej. Seveda ji ustre\u017eem, sem pa le napol z njo, v podzavesti razmi\u0161ljam predvsem o tem, kako naj jo \u010dimprej zvabim na zajtrk. Najraje bi \u0161el kar takoj in sam, vendar si tega ne upam storiti.<\/p>\n\n\n\n
8.04 V jedilnici je \u017ee ve\u010dina na\u0161ih. Kak\u0161en dolg\u010das! Vsak dan isto! Kaj naj si izberem? Ponudba ne daje kak\u0161ne posebne mo\u017enosti fantaziji: kosmi\u010di z mlekom, med, marmelada, jogurt, malo sira, predvsem pa veliko kruha, jabolko, sok, kava. Isto kot v\u010deraj in isto kot bo jutri. Dru\u017eba je bolj mrka. Vsak za svojo mizo, komunikacije skoraj ni. Simon in Igor dajeta navodila za dopoldanski del vadbe. Z Mijo se tudi pogovarjava o tem, kaj bo kdo po\u010del do kosila. Mija se je odlo\u010dila, da bo \u0161la s \u0161e nekaterimi puncami na bazen. Tega se razveselim. Da ne bom imel spet slabega ob\u010dutka, da se dolgo\u010dasi in se po\u010duti osamljeno. Sam se v mislih \u017ee pripravljam na kolesarski trening. Napolniti bom moral bidone. Razmi\u0161ljam o tem, kako naj se oble\u010dem, malo o tem pokramljam z ostalimi.<\/p>\n\n\n\n
8.39 V sobi se ponovno za trenutek zlekneva. Tokrat sem \u0161e bolj nestrpen, samo \u0161e 45 minut do treninga, jaz pa \u0161e v trenirki. Miji razlo\u017eim, da si bova zase lahko vzela nekaj ve\u010d \u010dasa po kosilu. Tudi, ko si obla\u010dim kolesarske dres ne gre brez kan\u010dka dvoma: ali ne bi morda dana\u0161njega kolesarskega treninga pre\u0161prical, saj je tako ali tako kraj\u0161i lahkotnej\u0161i, Igor pravi regeneracijski trening in priprava na popoldanski teka\u0161ki, ki bo udarni trening tega dne. Mislim eno, ravnam druga\u010de, tako sem mimogrede pripravljen.<\/p>\n\n\n\n
9.17 Ponovno pot v klet. Tokrat v kolesarnico. Nisem prvi. Tu nekdo \u017ee pridno pritiska na pumpo, drugi preverja \u0161tevec, tretji na glas razmi\u0161lja ali se je prav oblekel,…. Pred hotelom vrve\u017e. To so najlep\u0161i trenutki. Pri Ines in Tinetu se zbirajo otroci, Simona obkro\u017eajo v glavnem kolesarke, na travniku se zbira manj\u0161a skupinica teka\u010dic in teka\u010dev, pa tistih, ki bodo dopoldne plavali… Samo Igor, kar malo preve\u010d zagreto in morda \u017ee \u017eiv\u010dno, daje navodila za izvedbo treninga, \u0161teje \u010de smo vsi \u017ee na svojih mestih, da ne bi koga morda pozabili. Nih\u010de ga ne jemlje prav resno, \u010deravno se na nek na\u010din zavedamo, da ima tudi njegovo po\u010detje svoj smisel in je nekako celo koristno, \u010de ne \u017ee nujno. Kon\u010dno se \u0161e kolesarji razdelimo v manj\u0161e skupinice: trojke ali \u010detvorke. Nisem razporejen ravno v skupinico, ki bi se je najbolj \u017eelel, vendar ne ugovarjam. Ne vem kateri\u010d \u017ee poslu\u0161amo navodila o trasi treninga, tempu in intenzivnosti, posamezniki dobijo navodila o sr\u010dnem utripu, posebej po ravnem na spustih in v klance. Tako odpeljemo, se vzpenjamo skozi Medulin. Takoj v prvem vzponu me peko\u010de, trde mi\u0161ice spomnijo na napore prej\u0161njega dne. Sr\u010dni utrip ne ka\u017ee intenzivnosti in napora, ki ga premagujem. Nemo sledim skupini. Vem, da bo potrebno prve pol ure potrpeti, nato pa bo najverjetneje steklo. Vendar me kar gloda \u010drv dvoma. Kaj pa \u010de ne bom zmogel in bom odpadel iz skupine? Pomislim na to, da je morda tudi drugim v skupini enako naporno ali \u0161e te\u017ee. Tempo je \u017ee kmalu po \u0160i\u0161anu previsok, vendar nih\u010de ne \u017eeli na glas ugovarjati, da ne bi morda izpadel slabi\u010d. Tako skozi \u0161alo in po ovinkih si nato le dopovemo, da bi bilo pametno tempo malo zmanj\u0161ati, da nam je Igor vendarle govoril o regeneracijskem tempu. Tako mine prva polovica treninga. Po eni uri se nekako sprostimo, ujamemo ritem in postaja mi prav prijetno. K vzdu\u0161ju pripomore tudi prijetno prvomajsko sonce, \u010dudovita istrska pokrajina, ob\u010dutki svobode v gibanju. Na povratku proti izhodi\u0161\u010du se kot ponavadi dogaja, da posamezniki ka\u017eejo mi\u0161ice. V vsak klanec se navija, nih\u010de si ne drzne protestirati. Vsi sledimo. Ne samo to, dobim preblisk, da moram biti tudi jaz viden in \u0161e dodajam olja na ogenj merjenja mo\u010di. Pa to ne traja predolgo, nekako se le uspemo zbrati in brzdati strasti.<\/p>\n\n\n\n
11.32 Zopet eden vrhuncev: na\u0161a skupina se kot zadnja pripelje do morja pod hotelom, kjer se po treningih zbira pisana dru\u0161\u010dina. Otroci me\u010dejo kamen\u010dke in silijo k vodi, nekateri se na plo\u0161\u010dadi lenobno nastavljajo soncu, nekaj jih noge namaka v morje, ostali opravljajo obvezno raztezanje. Vsi kramljamo o treningu. Zelo razli\u010dno gledamo na opravljeno. Res razli\u010dna mnenja je sli\u0161ati: nekaterim je bil trening super, ravno prav\u0161nji, med nami so taki, ki trdijo, da smo absolutno preve\u010d navijali, v manj\u0161ini so tisti, ki menijo, da tako lahkoten trening nima pravega smisla. Med nami zopet kro\u017ei Igor, zbira podatke, vtise, se pomenkuje zdaj z enim, zdaj z drugim. Meni je to popoplnoma odve\u010d, pa vseeno zrecitiram zahtevane podatke. Lepo pa je, da smo vsi zbrani, da so tu z nami na\u0161i otroci, da je tudi Mija tokrat zadovoljna.<\/p>\n\n\n\n
12.23 Sve\u017ee stu\u0161iran grem objet z \u017eenko na kosilo. Ni\u010d novega, je najkraj\u0161i komentar. \u0160pageti, ri\u017e, pire ali pe\u010den krompir, riba, govedina ali meso na \u017earu. Vse od na\u0161tetega seveda s prekomernimi koli\u010dinami olja. No, vseeno se najde dovolj ogljikovih hidratov v ri\u017eu in \u0161pagetih, proteinov v ribi. Zraven sodita \u0161e obvezna \u0161pina\u010da in korenje kot priloga, pa zelena, zeljnata in seveda solata vlo\u017eene rde\u010de pese, ter ko\u0161\u010dek peciva in kar mi je \u0161e najbolj v\u0161e\u010d, kompot razli\u010dnega vlo\u017eenega sadja. Ko jem mislim predvsem na to, da po grlu spravim dovolj kalorij. Glavni trening tega dne namre\u010d \u0161ele sledi. To visi v zraku, to nekako \u010dutimo vsi.<\/p>\n\n\n\n
13.22 Sedaj je pa resni\u010dno \u010das za popoldansko seanso. Z Mijo le\u017eiva na postelji in se pomenkujeva. Vtis dobivam, da ji je vse prijetneje. Prve dni sem imel priokus, da se ne po\u010duti ravno doma\u010de, \u010deravno pozna prakti\u010dno vse udele\u017eence priprav in se z nekaterimi redno sre\u010duje tudi na teku. V tako prijetnem vzdu\u0161ju nadaljujeva, in sicer Mija z branjem knjige, jaz pa vzamem v roke trenin\u0161ki dnevnik in pre\u0161tevam opravljene treninge preteklega meseca. Ponosen sem na svoj dnevnik, ponosen sem nase, sre\u010den triatlonec sem v tem trenutku. Vmes mi misel uide na \u0161e preostali trening tega dne, ki mi kot mora jemlje notranji mir. Pa vendar ne toliko, da ne bi zdrknil v prijeten dreme\u017e.<\/p>\n\n\n\n
16.18 Vrve\u017e pred hotelom nara\u0161\u010da. Vsi naj bi se zbrali. Tek je skupna aktivnost skoraj vseh. Natan\u010dno ob pol petih, vsi vemo, da zamudnikov ne \u010dakamo, v lahkotnem drncu krenemo proti kampu na polotoku, kjer opravimo ve\u010dino teka\u0161kih treningov. \u017de za\u010detek, \u010deravno je res lagoden, napoveduje, da si telo prav ni\u010d ne \u017eeli tega teka, da bi veliko raje mirovalo kje na prijetnem soncu. Zberemo se v borovem gozdi\u010dku, vse poteka po ustaljenem redu: raztezne vaje, atletska abeceda. Lepo je, da smo vsi skupaj: od najmlaj\u0161ih otrok, ki nekako posnemajo pri vajah starej\u0161e, rekreativcev, ki jim \u0161portni rezultat ne pomeni kaj prida, do najbolj zagrizenih triatloncev. Vzdu\u0161je je na videz spro\u0161\u010deno, \u010dutiti pa je resnost na obrazih tistih, ki jih \u010daka najzahtevnej\u0161i intervalni trening. Zopet Igorjevo tekanje in dajanje navodil. Tudi pri meni se ustavi, mi na kratko poda navodila o na\u010dinu, hitrosti teka, pri\u010dakovanem pulzu, pavzah, me razporedi v pri\u010dakovano skupino, ki naj bi tekla pribli\u017eno enako hitro. Samo nekaj zamomljam v odgovor, niti pogledam ga ne. Mislim pa si: saj je vendar nor, kako mora zahtevati take \u010dase, saj se mu niti sanja ne, kako se po\u010dutim. No ja, vmes tudi pomislim, da se mu morda vendarle sanja o \u010dem govori. Kljub vsemu kar nemo sledim svoji skupini na start prvega intervala. Odlo\u017eimo pija\u010do, preverimo ure, \u0161e zadnji\u010d raztegnemo mi\u0161ice nog in \u017ee drvimo prvih sto metrov prvega od osmih kilometrskih intervalov.To pa je preve\u010d, si mislim. Kako naj sedaj te\u010dem osem kilometrov, ko pa sem po prvih sto metrih, kot da bi me ravno sneli z natezalnice ali kake druge mu\u010dilne naprave. Pa kljub temu vztrajam preklinjajo\u010d Igorja in mojo odlo\u010ditev, da se grem ta \u0161port in pridem na priprave v Medulin. Na polovici ugotovimo, da smo prepo\u010dasni in tempo \u0161e pospe\u0161imo. Naj se enostavno ustavim, naj zavijem na obalo, naj si izmislim, da moram v grmovje na potrebo? Ni\u010d od tega ne storim. Kot daljinsko voden prite\u010dem do oznake konca izmerjenega kilometra. Ura poka\u017ee, da smo zaostanek parih sekund iz prve polovice celo nadoknadili. Kot fantom se od nekje pojavi tudi Igor. Bodi no \u017ee tiho in poberi se, si mislim. On pa se ne pusti motiti, no tokrat deluje izjemno pomirjujo\u010de, razumevajo\u010de in predvsem bodrilno ter pohvalno. Kot da bi vedel o \u010dem govori. Pavze je seveda prekmalu konec in \u017ee te\u010demo v nasprotno smer proti izhodi\u0161\u010du. Vrag naj vzame te intervale. Med nami je popolna ti\u0161ina. \u0160ele med tretjim intervalom je sli\u0161ati kak\u0161en kratek komentar tempa, dogovor o tem, kdo bo tekel na \u010delu skupinice. Nekako se atmosfera sprosti, \u010deravno mi fizi\u010dno \u0161e vedno ni ni\u010d la\u017eje. Prijetno je tudi to, ker med potjo cel \u010das sre\u010dujemo ostale skupinice, ki so ali hitrej\u0161e ali po\u010dasnej\u0161e. Kako lepo dene prijazen pogled, dotik roke med tekom ali bodrilna beseda! Po petem intervalu je nekdo pameten: samo \u0161e naslednji interval in imamo samo \u0161e po enega v vsako smer. \u010ce je \u0161e tako izrabljeno, vendar deluje. Nekako \u010dlovek res verjame, da mu je ostala samo \u0161e ena ponovitev, \u010deravno so v resnici \u0161e tri. \u0160ele sredi sedme ponovitve zares verjamem, da bom tudi danes zmogel. In si \u017ee ne vem kateri\u010d obljubim, da naslednji\u010d ne bom tak dvomljivec in negativist. Jasno, na koncu vsi \u017earimo. Opravljeno! Ponovno se zberemo na obali. Sledi raztezanje z bolj ali manj strokovnimi komentarji treninga. Igor me pohvali. Ne poka\u017eem, vendar mi godi. Na kratko samo raportiram \u010dase, povpre\u010dne in maksimalne pulze. \u0160e odobravajo\u010de me o\u010detovsko stisne in se posveti naslednjemu. Poi\u0161\u010dem Mijo. Brez besed se objameva. Oba sva zadovoljna.<\/p>\n\n\n\n
18.45 Ve\u010derja. Ni\u010d novega. Razmi\u0161ljam predvsem o kalorijah, ki mi polzijo v \u017eelodec, in prav predstavljam si, kako polnijo izpraznjene la\u010dne mi\u0161ice. Jutri je nov dan. Obnovo zalog in regeneracijo \u0161e pospe\u0161im v sobi s skrbno odmerjenimi napitki. Dogovorimo se, da danes ne bo obi\u010dajnega ve\u010dernega sre\u010danja s predavanjem v hotelu. Danes je namre\u010d prvi maj in prav je, da gremo v lajf.<\/p>\n\n\n\n
20.08 To za ve\u010dino pomeni sprehod do bli\u017enjih lokal\u010dkov ob morju. Z Mijo si ne \u017eeliva dru\u017ebe, tesno objeta jo mahneva ob obali. Brez odve\u010dnih besed se prepu\u0161\u010dava ve\u010derni sapici, vonju in \u0161umu rahlega valovanja morja. Mir znotraj in zunaj. Druga\u010de je v luna parku, kamor naju pritegne vre\u0161\u010danje otrok, ki jim \u0161e ni bilo dovolj in \u0161e zadnje atome enregije tro\u0161ijo za vragolije na trampolinu. Brez besed se oddaljiva, sama sediva na robu pomola, noge bingljajo v praznino. Brez besed, tesno skupaj greva v hotel in \u0161e bolj tesno skupaj spolziva pod odejo.<\/p>\n\n\n\n
23.26 Iz spanja me predrami trzanje v razbolelih mi\u0161icah. Previdno se izvijem iz objema in si v kopalnici z mo\u010dnim curkom hladne vode masiram telo. Mimogrede se pogledam v ogledalo. Napori zadnjih dni so vidno zarisani na obrazu. Sam sebi se nasmehnem. Kako enkratno je triatlonsko \u017eivljenje. Kako lepo je \u017divljenje!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
…ali povsem navaden triatlonski delavnik Medulin, 1. maj 2008. Tudi letos prazni\u010dne dni izkori\u0161\u010damo za priprave na tekmovalno sezono, ki se bliskovito pribli\u017euje. Tokrat se je Viki odlo\u010dil, da mi bo olaj\u0161al delo in popisal svoj prvi maj, kot se bo izkazalo kot nadvse nenavaden delaven dan. 1.43. Iz spanja me prebudi lakota. V temi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-612","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/612","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=612"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/612\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":613,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/612\/revisions\/613"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=612"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=612"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=612"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}