Pogosto sem zve\u010der doma sam z otrokoma. Ob\u010dasno se ob tem po\u010dutim kar malo osamljenega, predvsem ko pomislim na izgubljene trenutke, ko bi lahko bili skupaj vsi \u0161tirje. Obenem pa je to na nek na\u010din tudi moja sre\u010da. Take ve\u010dere lahko izjemno intenzivno sam do\u017eivljam z otrokoma. Ni jih lep\u0161ih ob\u010dutkov, kot jih pri\u010darata, ko ju po kopanju pripravljam na spanje.<\/p>\n\n\n\n
V spalnici se navadno najprej zdivjata z igranjem, skakanjem, nato pa se po\u010dasi umirjamo. Lahko so to pogovori o do\u017eivetjih preteklega dne ali na\u010drti za naslednji dan. Naslednji korak je pripovedovanje ali branje zgodb in pravljic. Ob\u010dutek, kako se mala otro\u0161ka tele\u0161\u010dka umirjajo, mo\u017egani napnejo, u\u0161esa prisluhnejo in du\u0161a v\u017eivi v vloge pravlji\u010dnih bitij, me vedno ponovno prevzame. \u0160e lep\u0161i je ob\u010dutek, ko postajata njuna tele\u0161\u010dka vse bolj umirjena in i\u0161\u010deta bli\u017eino, zavetje, varen pristan. Dotik ne\u017ene otro\u0161ke nedol\u017enosti je zame vsaki\u010d kot prvi\u010d do\u017eivet. Dar, ki ti ga lahko podarijo samo otroci! Vsak s svoje strani se tesno privijata k meni, se me, kot po naklju\u010dju dotikata. Pri tem lahko navadno prav fizi\u010dno \u010dutim, kako telesi po\u010dasi drsita v sanjski svet, obenem pa so u\u010dke in vse, kar srka in premleva prebrano, \u0161e budne. Skoraj nikoli popolnoma ne zaspita med branjem. Navadno nadaljujemo z nekak\u0161no molitvijo, ko angelom posredujemo svoje skrite tihe \u017eelje. Koliko naivnosti, nepokvarjenosti in obenem izvirne otro\u0161ke fantazije je v teh \u017eeljah! Najlep\u0161i ob\u010dutek nastopi, ko sta nekako \u0161e budna, volja ostati buden pa vse bolj popu\u0161\u010da in nastopijo trenutki drsenja v popolno predanost, zaupanje, ko besede za izra\u017eanje pripadnosti in ljubezni niso potrebne. Tudi sam navadno samo napol buden opazujem dokon\u010dno umiritev, sprostitev in zdrs v nek drug svet. Izjemen ob\u010dutek popolne, nesebi\u010dne predanosti in ljubezni je to zame.<\/p>\n\n\n\n
Ob takih ve\u010derih pogosto razmi\u0161ljm o drugi tesno povezanih temah: partnerstvu, zrelih odraslih star\u0161evskih odnosih in ljubezni. Pri partnerski ljubezni ne gre predvsem za vpra\u0161anja telesne bli\u017eine in ljubezni, veliko bolj za globoko med\u010dlove\u0161ko bli\u017eino, na eni, in odlo\u010ditev za skupno \u017eivljenje, na drugi strani. Ljubezen se iz \u010dutne in \u010dustvene sfere vedno bolj seli v podro\u010dje razumskega, prakti\u010dnega. Veliko razmi\u0161ljam o tem. Sam in skupaj z Ireno. V vsakodnevni naglici me, v\u010dasih bolj, v\u010dasih manj, spremlja ob\u010dutek, da ne najdeva dovolj \u010dasa in energije, da bi sploh povedala eden drugemu, kako se do\u017eivljava. Ali da nama zmanjka energije, zmo\u017enosti, prisluhniti partnerju, ne da bi se postavila v obrambni polo\u017eaj ali v nasprotni napad. Kljub nedvomno izra\u017eeni ljubezni je potrebno nenehno iskati sprejemljivo razmerje med bli\u017eino, zaupanjem, sprejemanjem na eni strani in neodvisnostjo, individualnostjo, samostojnostjo na drugi strani. Kak\u0161na umetnost in izziv je \u017eivljenje v dvoje! Podobno mi Viki v\u010dasih razlaga, da se Mija vede, kot da jo njegovo zadovoljstvo, predvsem pa notranja do\u017eivljanja sre\u010de pri ukvarjanju s \u0161portom ne zanimajo ali jo celo nekako motijo, ko mu skoraj o\u010dita, da je tako zelo zadovoljen in notranje izpolnjen. Ob\u010dutek ima, da je pri tem v\u010dasih na nek na\u010din ljubosumna, na vse lepo, kar do\u017eivlja ob dru\u017eenju s \u0161portnimi prijatelji. Mija se sicer sku\u0161a pridru\u017eiti na\u0161im treningom. Vendar tudi sam lahko opazim neke vrste zadr\u017eanost z njene strani. Kot da se ne zna, zmore ali enostavno nima potrebe potopiti se globlje v tolmun, tam kjer je radost in veselje najve\u010dje. Tja, kjer ni ve\u010d kontrole, varnosti in prera\u010dunljivosti. V vrtinec Ljubezni. Ljubezen do kogarkoli ali \u010desarkoli je tako \u010dudovita neverjetna me\u0161anica \u010dustev, prvobitnih \u010dlove\u0161kih nagonov in razuma.<\/p>\n\n\n\n
O tem imam dragoceno zelo intenzivno izku\u0161njo. Spomini me zopet vodijo na Havaje, k tistemu \u010dude\u017enemu izviru, kjer se rojevajo in odvijajo najneverjetnej\u0161e triatlonske zgodbe. Nekatere postanejo vidne celemu svetu, ob njih se ljudjem je\u017eijo lasje, predvsem poslovne\u017ei pa si predvsem zadovoljno manejo roke. Spet druge niso nikoli videne in ostanejo skrbno varovane sr\u010dne skrivnosti. Koliko neverjetno lepih \u0161portnih spominov me ve\u017ee na ta pacifi\u0161ki otok! Vsako sekundo bivanja, vsako sekundo garanja v tem surovem vulkanskem okolju nosim v sebi. Zgodb je brez konca. Ena govori o silovitosti in nepredvidljivosti \u010dlove\u0161kih \u010dustev, strasti in ravnanja. Glavna junakinja je Monika. Kar nekako neopazno se je vtihotapila v mojo bli\u017eino. Te\u017eko razumem kako, saj sem bil takrat vendar popolnoma predan \u0161portu. Kar pojavila se je tam v zalivu, kjer smo vsako jutro plavali. Najprej je sploh nisem opazil, kot mimogrede mi jo je nek znanec predstavil. In naslednji dan je bila zopet tam, pogovor je bil \u017ee dalj\u0161i. Na Havaje je pri\u0161la iz Nem\u010dije na dopust, sem izvedel, da si ogleda triatlon, tudi sama je triatlonka in namerava v naslednjih letih tekmovati na IRONMANU. Kar tako mimogrede mi je predstavila tudi svojega mo\u017ea, katerega imena si sploh nisem zapomnil, tako brezbri\u017eno in nepomembno je bilo omenjeno in nepomembno je bilo. Prav nerodno mi je bilo, ko se je Monika tako v\u017eivela in zavzeto pogovarjala z mano, njega pa pu\u0161\u010dala kar nekako ob strani ali za hrbtom. Bil je nekako stranska figura. Opazil sem tudi, da je pri tem njemu zelo neprijetno. Bil je vidno prizadet. In kar zgodilo se je v naslednjih dneh, ne samo, da je sva se sre\u010dala vsako jutro na plavanju, tudi v opoldanski pripeki na razbeljeni cesti se je nenadoma pojavila s kolesom ob meni. Kot po naklju\u010dju se je vzela od nikoder. In zopet sva malo poklepetala. Kaj kmalu sem izvedel, da se po\u010duti zelo nesre\u010dno, da naj bi se mo\u017e po poroki mo\u010dno spremenil, sploh mu ni ve\u010d do zabave, potovanj, \u0161porta. Kar ugnezdil bi se rad. Njo pa ta ob\u010dutek zelo utesnjuje in onesre\u010duje. Nekako sploh nisem pokazal kak\u0161nega pretiranega zanimanja zanjo. Prav gotovo pa nisem bil zavrnilen do lepe Monike. In naslednji\u010d se zopet kar pojavi ob meni na kolesu, ko sem v opoldanski pripeki tekel ob obali. Ni bilo dolgo, ko sem se zna\u0161el v apartmaju kjer sta stanovala, da me je pogostila s kozarcem osve\u017eilne pija\u010de. Na\u010deloma ni\u010d nenavadnega, pregre\u0161nega. Vendar sem takrat v njej prvi\u010d opazil \u017eensko. In \u0161e nekaj sem za\u010dutil v kratkih petih minutah, ki sem jih prebil v sobi: kot nekak\u0161en strah, da vdiram v intimen prostor na tuj teritorij. Pre\u0161inil me je tudi strah pred tem, da bi se v tistem trenutku pojavil on.<\/p>\n\n\n\n
IRONMAN tisto leto je bil v \u0161portnem smislu zame eden najveli\u010dastnej\u0161ih. Do popolnosti mi je tekma uspela. To je bil eden redkih IRONMANOV, ko sem si na osemintridesetem kilometru teka samo \u017eelel, da bi le bilo \u0161e deset kilometrov do cilja, saj bi lahko tako prehitel \u0161e marsikaterega tekmovalca pred seboj….<\/p>\n\n\n\n
Tudi dan tekme je Monika nekako posvetila meni. Ni\u010d se o tem nisva dogovarjala, vendar bila je povsod, kjer me je lahko videla, mi sporo\u010dila kaj bodrilnega. Tudi tik pred ciljem je bila vidna in najglasnej\u0161a navija\u010dica. Le kako uro po prihodu v cilj mi je ob stisku roke \u017ee izro\u010dila dve veliki sve\u017ei fotografiji iz kon\u010dnice teka.<\/p>\n\n\n\n
Dan po tekmi je vedno nekaj posebnega. Napetost popusti, \u010dustva se sprostijo, ljudje \u017earijo. Vse je v pri\u010dakovanju ve\u010derne razglasitve rezultatov pod milim nebom. Tudi sam sem u\u017eival ob\u010dutek, da sem opravil izjemno delo. Narahlo se je sicer pojavilo rahlo \u0161\u010demenje v u\u0161esu, ki je napovedovalo vnetje, kar je \u0161e podkrepilo moj ob\u010dutek, da se mi je v pripravi in izvedbi tekme do potankosti vse izteklo in da je sedaj najprimernej\u0161i \u010das, da se mi telo upre in si vzame \u0161e kako zaslu\u017eeni po\u010ditek.<\/p>\n\n\n\n
Tako vznesen kot zmagovalec svoje starostne kategorije pri\u010dakujem najpomembnej\u0161i trenutek. Na prireditveni prostor pade tema. Zbere se mno\u017eica tekmovalcev, spremljevalcev in vseh tesno povezanih z IRONMANOM. Temperatura nara\u0161\u010da. Program se bli\u017ea vrhuncu. Takrat pa dogajanje prekine kratkotrajna tropska ploha. Hitro se znajdem in si zavetje poi\u0161\u010dem v temi pod velikanskimi zvo\u010dniki, ki so stali na kovinski konstrukciji. Tesno stisnjen na suhem jo opazim, ko se vzame nekje iz teme in se mi pribli\u017ea. Deliva si majhen prostor\u010dek. V za\u010detku je be\u017een dotik popolnoma razumljiv. Tesneje se mi pribli\u017ea. Pod mokro maj\u010dko jo \u010dutim ob sebi. Z rokami se me vsebolj oklepa. Vse bolj ob\u010dutim njeno lepo trenirano telo tesno ob sebi. Njeni bradavi\u010dki sta zgovorno pritisnjeni ob moja prsa. Roke ji polzijo pod mojo premo\u010deno maj\u010dko. Ni\u010d ne spregovoriva. Sodelujem. Glavi se bli\u017eata. Mokri lasje se lepijo. Zaznam njen telesni vonj. Za\u010dutim tok zraka iz njenih nosnic na svojem licu. Ustnici se bli\u017eata, dotakneta, spojita\u2026. \u010cas se ustavi. Vse traja trenutek, dva, morda ve\u010dnost? Rahlo se obrnem, omamljen odprem o\u010di, pogledam preko njenega ramena. Par metrov stran ga zagledam v soju svetlobe, ob stojnici nemirno v roki me\u010dka izpraznjeno plo\u010devinko piva in se navidez z zanimanjem z nekom pomenkuje. On, iz igre izlo\u010dena nepomembna \u0161ahovska figura. Medtem je dama v silovitem napadu. Kralj omre\u017een. Razlo\u010dno ga vidim in ob\u010dutim, kot bi razgaljen stal ob njem. Re\u0161uje me tema. Re\u0161i me poziv spikerja na oder za zmagovalce. Omamljen se splazim izpod zvo\u010dnikov, se povzpnem na mesto za zmagovalca, prevzamem pokal, raz\u0161irim roke, pozdravim pettiso\u010dglavo mno\u017eico. Ob sebi \u0161e vedno \u010dutim njeno telo, na licu poljub, njen vonj, \u0161\u010demenje nekje globoko v sr\u010dici svoje biti. Pobegnem z odra, se omamljen zaupam temi in pome\u0161am v mno\u017eico.<\/p>\n\n\n\n
Moniko sem sre\u010dal \u0161e dvakrat. Leto kasneje v Avstraliji. Sama, \u017ee lo\u010dena, svobodna. Lep ve\u010der sva pre\u017eivela v polprazni gostilni sicer zaspanega mesteca. Bilo je na tisti ve\u010der po nastopu, ko je Pavli nedale\u010d stran pred mno\u017eico izrekel tiste lepe besede: my best friend. Bila sva dale\u010d od hrupa in mno\u017eice. Sama v resnem pomenku. Veliko sva si povedala. \u0160e enkrat sem jo sre\u010dal. Leto kasneje na tekmi v Nem\u010diji. \u0160e vedno lepotica. Druga\u010dna. Brez sija, silne energije, ki sem je bil vajen. Svoje srce je dala drugemu. Sre\u010dno Monika in Rainer!<\/p>\n\n\n\n
Trije obrazi ljubezni, bli\u017eine, pripadanja,\u2026\u2026trije samo navidez nasprotni iz neskon\u010dne mno\u017eice, vsak dan spreminjajo\u010dih, nikoli ponovljivih,\u2026. nihajo\u010dih med ekstazo popolne sre\u010de in nepopisno bole\u010dino popolne osamljenosti\u2026 Trije obrazi v mozaiku \u017divljenja!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pogosto sem zve\u010der doma sam z otrokoma. Ob\u010dasno se ob tem po\u010dutim kar malo osamljenega, predvsem ko pomislim na izgubljene trenutke, ko bi lahko bili skupaj vsi \u0161tirje. Obenem pa je to na nek na\u010din tudi moja sre\u010da. Take ve\u010dere lahko izjemno intenzivno sam do\u017eivljam z otrokoma. Ni jih lep\u0161ih ob\u010dutkov, kot jih pri\u010darata, ko […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-608","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/608","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=608"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/608\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":609,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/608\/revisions\/609"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=608"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=608"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=608"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}