{"id":597,"date":"2024-01-23T20:27:24","date_gmt":"2024-01-23T19:27:24","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=597"},"modified":"2024-01-23T20:34:17","modified_gmt":"2024-01-23T19:34:17","slug":"14-zoom-medulin-ii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=597","title":{"rendered":"14. ZOOM: Medulin II"},"content":{"rendered":"\n

DOPING<\/strong>
\u010ce \u017eelim razlo\u017eiti naslednjo zgodbo mi ne preostane drugega, kot da skesano priznam. Ja dopingiral sem se. Kako pa naj bi zmogel vse napore tistega meseca v Medulinu? V mojem dnevniku recimo za februar leta 1993 pi\u0161e: skupaj 96 ur treninga, 75 enot (22 enot teka, 24 enot kolesarjenja, 23 enot plavanja in 6 krat trening mo\u010di). V opravi\u010dilo pa lahko, kot ve\u010dina \u0161portnikov v podobnih primerih povem, da ni bilo namerno, da je \u0161lo zgolj za pomoto, napako, nevednost\u2026. Obsodite ali odpustite!<\/p>\n\n\n\n

Zgodilo pa se je takole:
Kot eden redkih gostov sem bil temu primerno postre\u017een. V ogromni jedilnici je bil tudi solatni bife, v njem pa navadno ena velika, in res velika, skleda ene vrste zelenjave. Takole v valovih se je menjala izbira. In pri\u0161el je \u010das rde\u010dega glavnatega radi\u010da. Obo\u017eujem ga, takole sredi zime, \u0161e posebej, \u010de recimo sledi obdobju naribanega zelja. Prva par dni se ni zgodilo ni\u010d posebnega. No, \u010de sem zelo natan\u010den mi je enkrat, ko sem jedel solato, za\u0161krtalo med zobmi in sem na kro\u017enik odlo\u017eil manj\u0161i kamen\u010dek. Pa iz tega nisem delal nikakr\u0161nega problema. Se pa\u010d zgodi, sem si mislil, saj se je kdaj prej tudi \u017ee zgodilo, da sem v solati na\u0161el pol\u017ea in se svet zaradi tega ni podrl. Naslednji dan sem se radi\u010da ponovno napokal brez zadr\u017ekov. \u0160e dan kasneje mi zopet za\u0161krta v ustih. Ko izpraznim usta, najprej preverim, \u010de so vse plombe na svojem mestu, ali se mi morda ni odlomila katera od sten zoba. Vse je bilo na svojem mestu. Nadaljujem, samo dva gri\u017eljaja sem u\u017eival v vitaminski pojedini, ko zopet za\u0161krta. Tokrat je plen najve\u010dji. Za fi\u017eol velik, lepo na pol prerezan porozen kamen, temno kovinske barve. Ne vem sicer kak\u0161na je, vendar me je spominjal na rudo \u017eivega srebra. Na povr\u0161ini zamolklo kovinsko siv, v prerezu deloma srebrno svetle\u010d. Groza me je bilo, da morda \u017ee nekaj dni jem v hrano zame\u0161ane te\u017eke kovine. Alarmiram natakarja. Odnese najden vzorec. Ne traja dolgo, ko se vrne s strokovno razlago. “Nema problema”, me prepri\u010duje. To so kosi umetnega gnojila, ki ga kmetje trosijo na posajene njive, mi razlo\u017ei. O\u010ditno so njive gnojili, ko je radi\u010d \u017ee lepo rasel v glave in so se ko\u0161\u010dki gnojila enostavno zarasli v glavice in mimo korit za pranje na\u0161li pot na moj kro\u017enik in v moja usta.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je umetno gnojilo na listi prepovedanih sredstev, potem ni dvoma: u\u017eival sem prepovedane substance. No, po pravici povedano sploh si nisem jemal vsega skupaj preve\u010d k srcu. Va\u017eno, da sem letel kot sneta sekira\u2026..<\/p>\n\n\n\n

POPLAVA<\/strong>
Ta zgodba se dogaja par let kasneje, januarja 1996, vendar \u0161e vedno v \u010dasu, ko smo bili gostje v Belvederu \u0161e bolj redki in je hotel deloval \u0161e vedno kot hi\u0161a strahov. Na priprave sva \u0161la skupaj z Mirom Kregarjem.<\/p>\n\n\n\n

Kot ponavadi vsa otovorjena prispeva po dolgem hodniku do sobe. Potovalke, nahrbtnike, kolesa, razme\u010deva po prostor\u010dku pred kopalnico in v sobi. Miro si \u017eeli v kopalnici umiti roke in si ohladiti \u010delo. Zasli\u0161im samo njegov presene\u010den krik in brizganje curka vode, ter ugledam \u017ee napol premo\u010denega Mira s pipo v roki. Akcija! Nemudoma planem v kopalnico in z brisa\u010do pokrijem in previjem cev iz katere je brizgala voda. Z Mirom se hitro sporazumeva. Najprej i\u0161\u010deva varnostni ventil kje v kopalnici. Zaman. Voda od brisa\u010de \u017ee te\u010de na tla kopalnice. Skleneva, da bi bilo najbolje poklicati \u010distilke, ki imajo v vsakem traktu svojo sobico. Miro se kmalu vrne ves zaskrbljen. \u010cistilke nimajo pojma, kje so varnostni ventili. Voda \u017ee sili iz kopalnice v predprostor. Po kratkem posvetu se strinjava, da bova alarmirala recepcijo. Miro oddivja po hodniku. \u010cas be\u017ei, voda \u017ee sili na glavni hodnik in v sobo. Vrne se. Vidno razo\u010daran. Nih\u010de na recepciji ne ve, kje so ventili. Bodo poiskali vodovodarja. Miro umakne vso najino opremo na postelje, iz brisa\u010d naredi nekak\u0161en nasip, ki vodi prepre\u010duje ve\u010dje razlitje na glavni hodnik. Nikogar od nikoder. Miro gre ponovno v akcijo. Vrne se, ne ve\u010d tako zaskrbljen. Na recepciji so ga kar nekako streznili. Vodovodar je na malici. Bo pri\u0161el, ko ga najdejo. “Ne brinite, sredit \u010demo!” Tudi naju mine vsa po\u017ertvovalnost. Voda je medtem \u017ee na\u0161la svojo pot skozi sobo na in \u010dez balkon, midva sva bila tako ali tako ve\u010d ali manj premo\u010dena. Kon\u010dno je nama postala situacija celo zabavna. Vse se je re\u0161ilo. Vodovodar se je pojavil od nekod in zaprl varnostni ventil, \u010distilke so pri\u0161le z metlami in vedri. Midva sva dobila novo sobo in stu\u0161irana sva lahko pri\u010dela z najinimi treningi. “Ne brinite, sredili smo\u2026..”<\/p>\n\n\n\n

FORMA<\/strong>
Za izbolj\u0161avo \u0161portne forme nismo skrbeli samo z ustrezno prehrano in raznimi dodatki (doping-beri zgoraj), temve\u010d seveda predvsem z dobro na\u010drtovanim in izvedenim treningom. Kako tudi ne, saj smo resni\u010dno veliko in trdo trenirali. Vsak v skladu s svojim znanjem in sposobnostmi. Za ocenjevanje stopnje pripravljenosti in izbolj\u0161evanja dnevne forme pa smo razvili prav posebno lestvico. Na sebi jo je preizku\u0161al marsikdo predvsem od mlaj\u0161ih, manj izku\u0161enih, obenem pa zelo motiviranih triatloncev. Stari ma\u010dki smo zelo dobro vedeli, kako je potrebno dozirati \u0161tevilo, dol\u017eino in trajanje posameznih treningov. Za manj izku\u0161ene pa je to te\u017eje, predvsem, \u010de za vsako ceno \u017eelijo trenirati skupaj z veliko bolj\u0161imi \u0161portniki. Ponavadi so o\u010di prevelike. Pri\u010dne se s tem, da je takim neu\u010dakancem prvi dan vsega premalo in vsak tempo jim je prepo\u010dasen. Lahko sem \u0161e tako opozarjal, ni\u010d ni pomagalo. Povzetek prvega dne je celo bil, da so \u0161e povsem spo\u010diti in bo potrebno trenirati \u0161e ve\u010d in intenzivneje, da bodo priprave upravi\u010dile pri\u010dakovanja. Tako tudi zastavijo drugi dan, ki \u017ee pusti prve vidne posledice, ki se lahko prepoznajo na utrujenem obrazu. Tretji dan je motivacija \u0161e na vrhuncu, na treningu pa je \u017ee opaziti rahlo popu\u0161\u010danje. Zve\u010der obraz ne more ve\u010d skriti vseh prestanih naporov: odsoten pogled, zami\u0161ljenost, \u017eiv\u010dne ali apti\u010dne reakcije\u2026. \u010cetrti dan se \u017ee izpusti kak\u0161en trening, najverjetneje jutranje plavanje, saj budilka ne zmore spraviti k \u017eivljenju izmu\u010denega telesa, ki je zaradi preutrujenosti omahnilo k po\u010ditku \u0161ele v drugi polovici no\u010di. Pri kosilu se \u017elica v roki, \u017ee tako trese, da je nemogo\u010de skriti ali spregledati, kako te\u017eko je nesti juho v usta, ne da bi se polovica razlila. Peti dan tak izmu\u010deni triatlonec ve\u010dino dne poseda po avli in se uspe skoncentrirati za samo \u0161e en trening. Noge so te\u017eke, pulz prenizek ali zaskrbljujo\u010de previsok. Pri ve\u010derji je roka tako treso\u010da, da ostane samo pri poskusu hranjenja z \u017elico. To je obenem zanesljiv kazalnik optimalne forma. In tako sledi samo \u0161e zgodovinska izjava takega osebka: sedaj zanesljivo vem, da sem v super formi. \u0160esti dan. Treningi odpadejo. Pred\u010dasen odhod domov z izgovorom, da je bilo to tako ali tako \u017ee vnaprej planirano.<\/p>\n\n\n\n

VREME BO<\/strong>
Takole se je glasil naslov v eni izmed elektronskih po\u0161t, ki sem jim nekaj ve\u010d kot tri tedne pred odhodom na zimovanje v Planico prejel od Marinke. Kako sem bil najprej vesel! V Planici namre\u010d ni bilo snega in marsikdo od prijavljenih se je \u017ee ogla\u0161al z vpra\u0161anji, kaj pa bo z na\u010drtovanim zimovanjem, \u010de snega ne bo. In sem neutrudno odgovarjal in razlagal, da je \u0161e veliko \u010dasa, da naj se ne bojijo, vse bo v najlep\u0161em redu. In potem pride Marinkin odre\u0161ujo\u010de elektronsko sporo\u010dilo. Kako sem se ga razveselil! \u017dal prezgodaj. V linku, ki ga je poslala je bila vremenska napoved za naslednje tri tedne, ki je napovedovala son\u010dno vreme domala vse tri tedne, o padavinah pa ne duha ne sluha. Lahko si predstavljate, koliko energije sem porabil, da sem se kljub tako neugodni napovedi in dvomih uspel dogovoriti za ravno prav\u0161njo porcijo sne\u017enih padavin in domala idealne vremenske pogoje\u2026.<\/p>\n\n\n\n

Podobne izku\u0161nje imam tudi \u017ee od prej in drugje. Tudi iz Medulina. Ne pomnim, da bi bilo slabo vreme kdaj te\u017eava pri izvedbi na\u010drtovanih treningov. V najve\u010dje \u0161kripce me je doslej spravil moj dober prijatelj Simon, ki ga sicer mo\u010dno cenim. Kar nekajkrat sva bila (in sva \u0161e) skupaj na pripravah. Prav fino se imava. Najbolj pa me je jezil pred leti, ko je za\u010del dvomit, da bomo v Medulinu dobro trenirali, ker da je za cel teden napovedano ve\u010d ali manj nestabilno, megleno in de\u017eevno vreme. In veste kaj sem odkril v njegovi prtljagi? De\u017enik. Skoraj me je kap! \u010cemu naj triatlonec rabi de\u017enik na pripravah? Cel \u010das priprav mi je, predvsem ob ve\u010derih, po vremenski napovedi, srkal energijo z dvomi in vpra\u0161anji, kaj bomo naslednji dan trenirali, \u010de bo de\u017eevalo. Upam, da si lahko predstavljate, kako te\u017eko sem s svojo odlo\u010dnostjo in optimisti\u010dno energijo zagotavljal primerno vreme. To, ob kopici dvomljivcev in neprestanem pesimizmu, res ni vedno lahko, verjemite. Zato, ko greste z mano, vedite: vreme zagotovo bo! Tak\u0161no, kakr\u0161nega si zaslu\u017eimo…<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

DOPING\u010ce \u017eelim razlo\u017eiti naslednjo zgodbo mi ne preostane drugega, kot da skesano priznam. Ja dopingiral sem se. Kako pa naj bi zmogel vse napore tistega meseca v Medulinu? V mojem dnevniku recimo za februar leta 1993 pi\u0161e: skupaj 96 ur treninga, 75 enot (22 enot teka, 24 enot kolesarjenja, 23 enot plavanja in 6 krat […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-597","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/597","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=597"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/597\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":598,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/597\/revisions\/598"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=597"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=597"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=597"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}