{"id":593,"date":"2024-01-23T20:24:31","date_gmt":"2024-01-23T19:24:31","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=593"},"modified":"2024-01-23T20:33:57","modified_gmt":"2024-01-23T19:33:57","slug":"12-zoom-sotor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=593","title":{"rendered":"12. ZOOM: \u0160otor"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Velikokrat, ko ma\u0161iram (ali kolesarim, kar je celo ve\u010dkrat) po poti med dvema \u017ei\u010dnima ograjama proti bazenu, se mi v glavi vrti izmi\u0161ljen refren, ki mi daje ritem in obenem spominja na kora\u010dnico. Besedila refrena niti ne poznam zagotovo, vsekakor je v besedilu, ki se meni mota po glavi tudi besedna zveza induplati jar\u0161e. Tako mo\u010dno me tale na\u0161 bazen spominja na \u0161otor, taborni\u0161tvo, brezskrbnost, otro\u0161tvo, plavanje, prijateljstvo, avanturizem, raziskovanje, svobodo, samostojnost, odra\u0161\u010danje, pobalinstva, spogledovanja, skrivni poljub, skratka vse to, kar sem desetletje dolgo do\u017eivljal vsako poletje na dvotedenskem taborjenju.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vsako leto ponovno, obenem vedno druga\u010de, saj sem bil vsako leto druga\u010den, v svojih o\u010deh predvsem bolj odrasel. Tako kot sem vzljubil Induplati \u0161otore, ki so nam leta nudili zavetje na morju, tako mi je v zadnjih letih prirasel k srcu na\u0161 bazen, \u0161otor, balon. Rad prihajam vanj. Resda ni neko vrhunsko ogledalo luksuza, udobja, \u010disto\u010de. Pa saj to ni najpomembnej\u0161e. Rad ga imam, kakr\u0161en je. Rad ga imam, ker mi bli\u017enji stik z bazenom, vodo, plavanjem, plavalci vliva nek ob\u010dutek doma\u010dnosti, miru, notranje izpolnjenosti. Seveda je tu tudi ob\u010dutek obveznosti do vseh vas plavalcev, ki sem vas navdu\u0161il za plavanje in sem do neke mere odgovoren za va\u0161 napredek, zadovoljstvo, izpolnitev pri\u010dakovanj.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ni tako enostavno biti trener plavanja, kot tudi ni lahko biti plavalec. Recimo Viki. V srednjih letih si \u017eeli kar najbolj napredovati. Kot otrok se ni nau\u010dil pravilne tehnike, drsenja v vodi, s tiso\u010derimi ponavljanji ni pridobil finega ob\u010dutka za vodo, njegova plovnost ni ravno vrhunska, gibljivost rok in ramen ne zavidljiva, motorika in koordinacija dale\u010d od nivoja akrobatov ali ritmi\u010dnih gimnasti\u010dark. Izgleda, da sem pri njem na\u0161tel prav vse, kar ga omejuje, da bi lahko kdaj dobro plaval. Ni tako! Ima kar nekaj lastnosti, ki mu zagotavljajo uspeh: odlo\u010denost, voljo, motivacijo, vztrajnost in kar je najpomembnej\u0161e vero in ljubezen. \u010ce k temu dodam \u0161e moje zaupanje in vero, potem je to dovolj za uspeh.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Takole oboro\u017een z vsem, kar ga omejuje in vsem kar ga odlikuje prihaja Viki letos \u017ee drugo sezono pod balon. Redno. Odlo\u010den. Kak\u0161en kapital ima v podpori, skupine soplavalcev, mojih izku\u0161njah in znanju ter seveda predvsem znanju ostalih trenerjev! \u010caka ga pripravljena proga, program vadbe, izku\u0161eni in strokovno usposobljeni trenerji. Luksuz s petimi *, \u010de primerjam, kaj sem o plavanju, tehniki in treningu vedel pred ve\u010d kot dvajsetimi leti, ko sem sam oral ledino. Za\u010delo se je tisto leto, ko sem jo na kolesu mahal v Vrsar. \u017de pred dopustom sem sli\u0161al za triatlon, ki se bo zgodil na Bledu v za\u010detku avgusta. Ne vem natanko kdaj se je rodila ideja, da bi bil med udele\u017eenci, ali morda res \u017ee pred odhodom na dopust ali \u0161ele med prvimi plavalnimi lekcijami na morju. In kak\u0161ne so bile te lekcije! O sebi sem bil prepri\u010dan, da sem dober plavalec. Kako tudi ne, saj sem med taborjenji po ve\u010d ur vsak dan prebil v vodi s plavutkami na nogah in masko na obrazu v lovu za raznimi globinskimi potaplja\u0161kimi rekordi oziroma ob vsakr\u0161nih raziskovalnih pobalinskih morskih do\u017eivetjih. S tak\u0161no dedi\u0161\u010dino sem torej zakora\u010dil prvi\u010d s plavalnimi o\u010dali v morje poleti 1985. Moj dvotedenski trening je bil izjemno domiseln. Vsak dan dvakrat, enkrat dopoldne in enkrat popoldne, sem obplaval otok v Koversadi v dol\u017eini morda 600 m in sicer vedno v isti smeri: proti smeri urinega kazalca. Stalno sem bil nekako zvit v levo stran, si predstavljam. To se je kasneje pokazalo kot velika napaka. Iz dneva v dan sem ru\u0161il rekorde in enkrat sredi dopusta pri\u0161el do svetovne odlo\u010ditve: zrel sem za triatlon. Nekaj teka\u0161kih izku\u0161enj imam, na morje sem se pripeljal s kolesom, plavam ve\u010d kot dobro, dovolj za prvi triatlon. Ni problema! Problem je nastal takoj, ko sem se na Bledu v Zaki, v smeri proti hotelu Park na drugi strani jezera, pognal v vodo. Stra\u0161ansko sem se boril in to ne toliko s sotekmovalci, kot sam s sabo. In to ne toliko v fizi\u010dnem kot v psihi\u010dnem smislu. Od prvega zaveslaja dalje sem bil namre\u010d prepri\u010dan, da plavam v krogu. Ne vem, \u010de se mi ne bi zme\u0161alo od prepri\u010danja, da vsi plavamo zagotovo v krogu. Edino, kar me je re\u0161evalo je bilo dejstvo, da sem ves \u010das plaval nad jekleno vrvjo, ki je v jezeru napeta pod vodo v globini kakega metra in so nanjo obe\u0161ene boje, ki ozna\u010dujejo vesla\u0161ke proge. In proge prav gotovo potekajo vzdol\u017e celega jezera in nikakor ne v krogu, sem si ves \u010das dopovedoval. Pa ne samo stalen dvom ali plavam naravnost, \u0161e bolj me je po nekaj minutah uni\u010devala vrtoglavica, slabost, prava pravcata morska bolezen, ki je bila posledica moje navajenosti, plavati vedno in samo v krogu. Samo moji odlo\u010dnosti naj zaupam jeklenici, ki me bo sigurno pripeljala na drugi breg jezera, se lahko zahvalim, da sem se sicer rahlo olaj\u0161an, kot pri vsaki morski bolezni spodobi, \u017eiv in brez psihi\u010dnega zloma zmagoslavno skobacal na nasprotni strani jezera iz vode. In dogodiv\u0161\u010din ni bilo konca\u2026..<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Enako tudi Viki sedaj prihaja na bazen z vso svojo dobro in manj vzpodbudno dedi\u0161\u010dino. Ni lahko za\u010deti trenirati plavanje s prakti\u010dno \u0161tirimi kri\u017ei na grbi. Spominjam se njegovega prvega plavanja. Takole od strani sem po\u0161kilil kako se bori z vodo. Ja, res je, dobesedno boril se je, pretepal je vodo. Izjemno se je trudil. Normalno, da sem ga pohvalil. No ja, v\u010dasih sem se tudi mal\u010dek nasmehnil, tako v brk, da ni opazil. Najte\u017eje je bilo po par tednih iskreno odgovoriti na njegova vpra\u0161anja, ki so bila postavljena bolj z o\u010dmi pohvale \u017eeljnega otroka, kot z besedo, o tem kako napreduje. Te\u017eko je namre\u010d pri plavanju izmeriti napredek v razdobju parih tednov. Vedno sem na\u0161el kaj bodrilnega, dobrega, v\u010dasih sva se pa enostavno po\u0161alila na ra\u010dun njegovih podmorni\u0161kih ve\u0161\u010din v vodi. Da ne omenim prvega poskusa plavanja v delfinovem slogu, ali morda poskusa podvodnega obrata. Vsekakor sva ves \u010das obdr\u017eala dobro voljo, motivacijo in oba verjela v upravi\u010denost vlo\u017eka v plavanje. In po\u010dasi, na ve\u010d mesecev, se je pri\u010del \u017ee kazati otipljiv napredek. Sicer imam v\u010dasih ob\u010dutek, da se iz bazena zvle\u010de kot iz\u017eeta cunja po vseh serijah raznoraznih plavalnih vaj v vseh mogo\u010dih in nemogo\u010dih polo\u017eajih rok, nog, glave in trupa. Vendar Viki \u017ee ve, zakaj po\u010dne vse to!<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kot sem jaz vedel, ko sem po za\u010detni morski odisejadi pri\u010del s treningi v bazenu. Ko sem pri\u010del s plavanjem, nisem vedel o plavalnem treningu resni\u010dno ni\u010d ve\u010d kot to, da je potrebno na Ironmanu preplavati skoraj \u0161tiri kilometre. In sem jih na prvem, drugem, tretjem, in na vseh naslednjih treningih: \u0161tiri kilometre v enem kosu, brez premora, v nekaj manj kot eni uri in pol. In bil sem skoraj svetovna zvezda, vsaj v svojih lasnih o\u010deh. Ob\u010dutek popolne samozadovoljnosti mi je skalil edino, zame takrat prava legenda Silvo, ki je plaval v sosednji progi, v tempu malo pod dvema minutama na sto metrov. Meni pa ni uspelo prebiti magi\u010dne meje dveh minut niti v prvih stotih metrih \u0161tirikilometrskega pretepanja vode. Kak\u0161en strokovni napredek je sledil, ko mi je Jani posredoval plavalne treninge Mark Alena, ki je plaval po 26 km tedensko (4&#215;5+1&#215;6). In moja logika je \u0161la nekako takole: \u010de ho\u010dem napredovati in biti neko\u010d dober in to zagotovo ho\u010dem, moram plavati kot Alen. Njegovo formulo sem sicer malo prilagodil: 21 km tedensko (4&#215;4+1&#215;5). Takoj se seveda moram opravi\u010diti, da sem \u017ee na samem za\u010detku kraj\u0161al \u0161ampionski program. Plaval sem namre\u010d v 30 km oddaljenem Cerknem, kamor sem navadno po slu\u017ebi odkolesaril. Po plavanju se je bilo potrebno seveda tudi vrniti domov. \u0160e bolj izvirna in uni\u010devalna je bila kombinacija, da sem se sicer v Cerkno odpeljal z avtobusom, oddrdral svoje \u0161tiri ali pet kilometrov, nato pa na polovici poti proti Tolminu izstopi iz avtobusa in preostanek poti domov tekel. In to ponavljal iz dneva v dan od ponedeljka do petka. Po na\u010delu: kar ne uni\u010di, te skali&#8230;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kali se tudi Viki v hotelu s petimi *. Pravzaprav izjemen, ob\u010dudovanja vreden je. Vedno dovolj zgodaj, da dosledno izvede najnujnej\u0161e raztezne vaje, si skrbno pripravi vso potrebno opremo: namesti plavalno kapico, preveri, \u010de so plavalna o\u010dala ustrezno za\u0161\u010ditena proti rosenju, ob rob bazena postavi steklenico energetskega napitka, si pritrdi \u0161\u010dipalec za nos, zama\u0161ke za u\u0161esa, pripravi plov\u010dek, plavalno desko, plavalne lopatke,\u2026.. in kar je \u0161e morebitne potrebne plavalne opreme. Vedno najde tudi dovolj \u010dasa, da trenerjem postavi skrbno premi\u0161ljena in vnaprej pripravljena vpra\u0161anja v zvezi s tehniko plavanja, najprimernej\u0161im na\u010dinom izvedbe posameznih vaj, primerni intenzivnosti plavanja. Veliko razmi\u0161lja in vrta. Sistemati\u010dno in dosledno, kot \u017eeli dosledno izvesti vsako postavljeno nalogo, ki se mu zdi na mestu. Obenem je direkten in provokativen, ko se s \u010dim ne strinja. Se upre, \u010de je prepri\u010dan, da navodila niso najprimernej\u0161a. \u0160e korak dlje je \u0161el. Najel si je osebnega trenerja, s katerim enkrat tedensko skrbno pilita samo tehniko plavanja. Ni\u010desar ne prepu\u0161\u010da naklju\u010dju. In rezultati se po\u010dasi \u017ee ka\u017eejo. V enem letu je napredoval iz skupine podmorni\u010darjev med ponirke. Dejansko se \u017ee zelo doma\u010de po\u010duti v vodi. V\u010dasih je prav lepo videti, kako razume in je v praksi \u017ee mogo\u010de zaznati razumevanje pojmov: ob\u010dutek za vodo, drsenje, plovnost, \u2026.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kot sem jaz enkrat razumel in uporabil plavanje kot izjemno terapevstko sredstvo, ko mi je medicina grozila \u0161e samo z injekcijami. Ta zgodba zopet pelje v Frankfurt. V tisti nesre\u010dni fitnes. \u0160e sedaj jo vidim, v kotu, napravo za iztezanje nog in dvestodvajset kilogramov ute\u017ei. In sebe, kako sem se s te\u017eavo odvlekel domov, potem, ko me je po nepravilno izvedeni vaji, vsekalo v kri\u017eu. Kak\u0161na je bila no\u010d in vstajanje naslednje jutro mislim, da ni potrebno opisovati. Ko sem se nekako spravil na noge, je bilo nujno do zdravnika. Kolo je bilo v tistem \u010dasu moje edino prevozno sredstvo. Nanj se spraviti pa prava umetnost. Tudi slu\u010dajno nisem mogel dvigniti noge tako visoko, da bi jo lahko zavihtel preko sedla. Izumil sem poseben na\u010din. Stopil sem za kolo, spustil sede\u017e na najmanj\u0161o vi\u0161ino in kolo enostavno zapeljel podse. No ja, za malenkost sem \u017ee vspel stopiti na prste ali celo dvigniti nogo. Pri zdravniku sem kar ritensko lezel iz ordinacije, ko mi je pri\u010del razlagati o seriji injekcij, ki so edina re\u0161itev in morda pomagajo v takem primeru, morda pa tudi ne. Meni je po glavi rojilo samo to, da ho\u010dem biti \u0161e isti dan v redu, saj me vendar \u010daka plavalni trening. Kar zbe\u017eal sem iz sterilne bele ordinacije v moj svet. Na bazen. S te\u017eavo sem se po stopni\u010dkah spustil v vodo, si na gle\u017enje zavezal elastiko, da so bile noge fiksirane, na roke nadel lopatke, med noge stla\u010dil plov\u010dek in posku\u0161al za poku\u0161ino preplavati prvo dol\u017eino bazena. Lepo spro\u0161\u010deno sem pustil noge prosto drseti za sabo, se prepustil plavanju. Brez obrata, samo z rahlim dotikom roba bazena, sem preplaval prvo in nato \u0161e stodevetinpetdeset dol\u017ein bazena in \u017ee veliko la\u017ee splezal iz vode. Drugo dejanje rehabilitacije je sledil naslednji dan. Doza je bila pove\u010dana na \u0161est kilometrov. Prav nobenega treninga mi ni bilo potrebno izpustiti. \u010cude\u017e, popolna ozdravitev v dveh delih. Injekcije so se mi prikazovale samo \u0161e v sanjah.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Veliko \u0161e lo\u010di Vikija, da bo dojel in osvojil, kaj pomeni biti v vodi spro\u0161\u010den, se spoprijateljiti in ne boriti z vodo, se predati, vodo zgrabiti, se od nje odriniti in skoznjo drseti. Kaj pa je imelo s spro\u0161\u010denostjo in razumevanjem plavanje opravka moje namakanje v Idrijci, ko sem ob redkih obiskih pri mami, plaval, da ne bi slu\u010dajno pre\u0161prical treninga, kar na mestu proti re\u010dnemu toku? Takole na prst, po tri krat dvajset minut. Viki, oba veva da bo \u0161lo, samo vztrajaj! Ko ti je te\u017eko ne pozabi: zavetje ti nudi hotel pet * z vso pripadajo\u010do dodatno ponudbo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Velikokrat, ko ma\u0161iram (ali kolesarim, kar je celo ve\u010dkrat) po poti med dvema \u017ei\u010dnima ograjama proti bazenu, se mi v glavi vrti izmi\u0161ljen refren, ki mi daje ritem in obenem spominja na kora\u010dnico. Besedila refrena niti ne poznam zagotovo, vsekakor je v besedilu, ki se meni mota po glavi tudi besedna zveza induplati jar\u0161e. Tako [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-593","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/593","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=593"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/593\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":594,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/593\/revisions\/594"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=593"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=593"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=593"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}