Sedim v dnevni sobi, ob\u010dasno pogledujem na televizijski ekran, preostanek \u010dasa se prepu\u0161\u010dam sanjarjenju o preteklosti ali razmi\u0161ljam o sedanjosti. Zape\u010dkar? Pri tem se mo\u010dno potim, pod mano nastaja prava pravcata lu\u017ea. Verjetno ste \u017ee uganili: sedim na sobnem kolesu in vztrajno ritmi\u010dno vrtim pedala. Tudi do dve uri in pol v enem kosu, brez prestanka, da ne bo pomote. Tako se v leto\u0161njem letu navadno pri\u010dnejo moja sobotna jutra. Nekako sem na\u0161el \u010dasovno ni\u0161o ob sobotah zgodaj zjutraj, ko se enako kot vse dneve med tednom prebudim kmalu po \u0161esti uri in izkoristim \u010das do trenutka, ko se iz spanca v \u017eivljenje vrne tudi Irena. Kaj me \u017eene, da po napornem delovnem tednu, ki ga obi\u010dajno kon\u010dam na bazenu v petek po deveti uri zve\u010der, vstajam ob sobotah \u0161e v temi \u017ee kmalu po \u0161esti uri zjutraj?<\/p>\n\n\n\n
Morda sem \u017ee v tistih letih, ko pravijo, da ljudje ne rabijo ve\u010d toliko spanja. Ne, ta razlaga se ne zdi tako prepri\u010dljiva, saj nato ve\u010dji del sobote in delno tudi nedelje izkoristim za odpravljanje pomanjkanja spanja, lenarjenje, po\u010ditek in nabiranje mo\u010di po napornem tednu.<\/p>\n\n\n\n
Sobnega kolesa si je za\u017eelela Irena, ki zaradi napornega urnika v \u0161oli, slu\u017ebi in vseh obveznostih z otroki nima ve\u010d dovolj \u010dasa, da bi se redno odpravljala v fitnes na spin. Za nabavo kolesa smo zato na \u017eenkino \u017eeljo torej poprosili Dedka Mraza, ki nas je, na veliko veselje otrok, predvsem Lene, seveda usli\u0161al. Kolo stoji torej v dnevni sobi in jaz recimo, da kolesarim zato, da opravi\u010dim stro\u0161ke nakupa in s svojim zgledom na tak na\u010din motiviram tudi ljubo Ireno. Tudi to se mi ne zdi ravno dobra razlaga in zadostna motivacija, da bi lahko vsaj enkrat tedensko sproduciral in iz sebe iztisnil po liter potu na uro.<\/p>\n\n\n\n
Res je, da v zadnje pol leta, na mojo veliko \u017ealost, vztrajno ru\u0161im rekorde, kar se telesne te\u017ee ti\u010de. Tehtnica neizpodbitno zanesljivo in natan\u010dno, iz meseca v mesec, ka\u017ee najvi\u0161je vrednosti zadnjih \u0161tirindvajsetih letih, odkar sem si prvi\u010d nadel teka\u0161ke copate. In to se mi dogaja letos, ko zanesljivo najve\u010d migam vse od svoje uradne \u0161portne upokojitve pred osmimi leti. Prav jezen sem v\u010dasih nanjo. Vendar predobro vem, da sta poglavitna razloga predvsem neredna prehrana in na\u010din \u017eivljenja, ki je ravno prav stresno, da obupno spodbuja moj apetit. Vem kaj mi je storiti in sem na to\u010dki, ko se odlo\u010dam in bom zame neslavne tehtni\u0161ke rekorde zmanj\u0161al in spravil v vajene okvire. Zgodnje jutranje sobotno sedenje na kolesu in vrtenje pedal pettiso\u010dsedemstokrat na uro je lahko do neke mere pogojeno z mojimi visokimi kriteriji in morda narcisodnim odnosom do svojega lastnega telesa. Zagotavljam pa, to ni najpomembnej\u0161i razlog.<\/p>\n\n\n\n
Nekateri se ukvarjajo z ugibanji, da morda letos na\u010drtujem svojo vrnitev v tekmovalno areno. Ni\u010d ne morem, \u010de bom morda koga razo\u010daral, vendar mi ni\u010d takega trenutno ne roji po glavi in ne kujem skrivnih na\u010dtrov. Res je, da sem med najbolj rednimi na skupnih teka\u0161kih treningih, res je tudi, da sem navadno prvi na in najve\u010dkrat tudi v bazenu. Res pa je tudi, da sem na treningih predvsem z du\u0161o in o\u010dmi trenerja in mi ni prav veliko mar za moj lasten trening in napredek. Priznam, tudi sedanja vadba daje dobro pripravljenost in super ob\u010dutke pa \u0161e neverjetno se zabavam. Nisem pa \u0161e za\u010dutil potrebe, da bi si ponovno nadenem \u0161tartno \u0161tevilko. Nekateri pravijo, da sem preve\u010d ambiciozen in zahteven sam do sebe in si enostavno ne upam na \u0161tart, \u010de nisem sto odstotno pripravljen in skoncentriran na treninge. Matej me celo opozarja, da je to moja velika slabost in mi daje prave terapevtske lekcije, kako bi dejstvo, da se podam na \u0161tart triatlona, pomenilo pravo ru\u0161enje osebnih omejitev, spreminjanje dolo\u010denega vzorca obna\u0161anja in rast moje osebnosti. Hvala ti Matej, za tanko\u010dutna razmi\u0161ljanja in tudi del resnice lahko najdem v tvojih argumentih. Obljubim ti, da bom morda kdaj letos tudi ravnal v skladu s tvojim pri\u010dakovanjem. Vendar zaenkrat bolj zato, da poka\u017eem, da lahko spremenim svoje ustaljene principe, kot pa zato, ker bi si tega resni\u010dno in globoko \u017eelel. Vsekakor pa ob sobotah zjutraj ne poganjam sobnega kolesa s sr\u010dnim utripom okrog stotrideset, na trenutke pa tja do stopetdeset udarcev na minuto, zato, da bi lahko uspe\u0161no tekmoval.<\/p>\n\n\n\n
V za\u010detku me je na kolo spravila predvsem \u017eelja, da bi vam bil \u010dim bli\u017ee. V pripravah na sezono smo se po temeljitih pogovorih in razmislekih v ve\u010dini primerov odlo\u010dili, da bi bilo koristno, da bi se v program vadbe v zimskih mesecih vklju\u010dilo tudi kolesarske treninge. Re\u0161itev smo, glede na \u017eelje, ambicije in mo\u017enosti na\u0161li kar nekaj: vadba na raznih kardionapravah v fitnesih, vo\u017enja spinerjev, nabava sobnih koles, kolesarskih valjev ali kolesarskih trena\u017eerjev in konec koncev vo\u017enja kolesa, v tej mili zimi, kar na cesti, predvsem v smeri Primorske. Veliko smo diskutirali o pogostosti, intenzivnosti vadbe, podalj\u0161evanju trajanja pedaliranja, privijanju in zmanj\u0161evanju intenzivnosti, uravnavanju sr\u010dnega utripa, nadome\u0161\u010danju izgubljene teko\u010dine in energije. Velikokrat sem vas poslu\u0161al o te\u017eevah z motivacijo pri vztrajanju na kolesu, o \u010dasu, ki je kakor, da bi se ustavil, o o\u017euljenih zadnjicah, kapljicah in poto\u010dkih, ki polzijo po celem telesu, o iznajdljivostih za kraj\u0161anje \u010dasa: gledanju TV programa, izmenjavi in gledanju raznih filmov, \u0161tetju obratov, ra\u010dunanju prevo\u017eenih kiometrov, porabljene energije, simuliranju vzponov in spustov. Najve\u010d mojih nasvetov pa je bilo namenjeno pazljivemu opazavanju ob\u010dutkov o intenzivnosti kolesarjenja. Pomembno mi je, da bi vsakega nau\u010dil kolesariti na tisti stopnji intenzivnosti, ki je dovolj visoka, da zagotavlja optimalno obremenitev sr\u010dno\u017eilnega in mi\u0161i\u010dnega sistema in ni previsoka, da bi povzro\u010dala prehitro utrujenost in posledi\u010dno zmanj\u0161anje motivacije za vadbo.<\/p>\n\n\n\n
Vse to me je motiviralo, da sem se odlo\u010dil in se zavihtel na kolo. Prvi\u010d za petin\u0161tirideset minut, ravno dovolj, da sem prebil led. \u017de drugi\u010d so se mi povrnili tisti pravi ob\u010dutki. Natan\u010dno sem vedel, katera je zame natan\u010dno prava intenzivnost, kje je tolikokrat omenjeni laktatni prag. Tretji\u010d sem na kolesu ostal od polovice prvega teka neke smu\u010dasrke tekme do konca drugega nastopa vseh tistih smu\u010darjev, ki v prvo niso zleteli s proge ali trenutno niso na operacijah ali dolgotrajnih okrevanjih zaradi po\u0161kodb kolen, zlomov kosti, bole\u010din v hrbtu….. Skupno dve uri in pol. Pa ne, da bi posebno zavzeto gledal moderne gladiatorje belega cirkusa. Ne. Enostavno u\u017eival sem v vo\u017enji med katero sem se popeljal dale\u010d v preteklost, v svet spominov.<\/p>\n\n\n\n
Spomnil sem se svojih kolesarskih za\u010detkov. Prvega kolesa, ki sem si ga kupil v strarosti \u0161estindvajset let, predvesm zato, da sva s punco otovorjena s kompletno opremo za taborjenje preko Trsta, kjer sva prespala, nadaljevala pot do Vrsarja. Povsem \u017eivo mi je v spominu ostala peklenska opoldanska vro\u010dina in predvsem neskon\u010den klanec iz doline reke Mirne do Vi\u017einade, kjer sva v mogo\u010dni murvini senci pojedla vsak svojega dunajca s pomfrijem in popila dva litra fante.<\/p>\n\n\n\n
Nikoli ne bom pozabil svojih prvih tekmovanj, ko sem po plavanju v ledenem Bohinjskem jezeru zagnan in neokreten, pravzaprav otrpel za\u010detnik, v prvem ovinku zapeljal kar naravnost v koruzno njivo pod cesto, saj tudi v sanjah nisem uspel s premra\u017eenimi prsti pravo\u010dasno dose\u010di zavorne ro\u010dice. Da smo si na jasnem: v trenutku sem bil nazaj na cesti in \u017ee drvel proti Pokljuki in se tudi slu\u010dajno nisem ustavil pred Kredarico, kjer je bil edinkrat cilj triatlona jeklenih. \u0160e sre\u010da, da se cesta skoraj izklju\u010dno vzpenja, sicer dvomim, da bi danes lahko o tem pisal.<\/p>\n\n\n\n
Iz tega obdobja se z nasme\u0161kom spomnim ocene sotekmovalca, izku\u0161enega kolesarja, ko mi je po eni od tekem nadvse strokovno razlo\u017eil, da je bil moj kolesarski \u010das kar dober, glede na dejstvo, da sem popolni antitalent za kolesarski \u0161port….<\/p>\n\n\n\n
Posebno mesto v mojem kolesarskem spominu ima prvi mesec bivanja v Frankfurtu. Kako sem zmogel ne vem, dejstvo pa je, da sem tistega lepega son\u010dnega maja, poleg ostalih treningov, samo prekolesaril dva tiso\u010d osemsto kilometrov. Ja prav ste prebrali, 2800 in to kljub dejstvu, da sem si dva dni pred iztekom meseca zaradi padca, ki ga je izzvala preutrujenost, najverjetneje zlomil rebro. Tega sicer ne morem potrditi z ustrezno rentgensko sliko, saj si zato, ker nisem imel urejenega zdravstvenega zavarovanja, zaradi zagotavljanja pre\u017eivetja pa so bili uvedeni najstro\u017eji var\u010devalni ukrepi, stro\u0161kov morebitne zdravni\u0161ke oskrbe tudi v sanjah nisem mogel privo\u0161\u010diti. Sum po\u0161kodbe rebra je sicer potrdil nek \u0161tudent medicine do katerega sem se uspel dokopati. Bolj kot njegova diagnoza pa je na resnost po\u0161kodbe kazala peklenska bole\u010dina, ki me je globoko zarezala ob vsakem vdihu, o tem, da bi lahko zaspal pa \u0161e sanjati nisem mogel, tako je bolelo vsaki\u010d, ko sem se sku\u0161al premakniti. Lahko pa sem nekako kolesaril, seveda samo z eno roko. Pa saj ni bilo va\u017eno, v glavnem, da so se nabirali kilometri…<\/p>\n\n\n\n
Ob teh spominih prav gotovo ne morem mimo najdalj\u0161ega, osemurnega kolesarjenja na najkraj\u0161i nedeljski decemberski dan v zimi 1995\/1996. Ni\u010d kaj spodbudno nisem za\u010del \u0161e v marku ob osmih zjutraj, saj sem imel \u017ee v \u010drnu\u0161kem kri\u017ei\u0161\u010du bli\u017enje sre\u010danje z modrimi angeli, za katere res ne vem, od kod so se vzeli ob tako nemogo\u010di uri in mi dopovedovali, da sem zapeljal skozi rde\u010do. Jaz pa sem jim dopovedoval, naj mi vendar \u017ee nehajo citirati dolo\u010dbe zakona, ki sem jih baje kr\u0161il in me pustijo, ker se mi stra\u0161ansko mudi na trening. Niso pokazali pretiranega razumevanja in mi spisali kazen. Kasneje tudi jaz, iz\u0161olani pravnik, nisem pokazal prevelikega so\u010dutja in pisal prito\u017ebe do zastaranja prekr\u0161ka. Bitko sem sicer izgubil, vojne nikakor! Po par minutah prisilnega postanka sem \u0161e bolj pospe\u0161il, da sem nadoknadil zamujeno in pot ob Savi, mimo Ziadanega mosta, Sevnice do Bre\u017eic je bila prekratka, tako da sem \u0161e kar nadaljeval vse tja do hrva\u0161ke meje in nato po isti poti nazaj. Lahko bi se reklo, da sem sko\u010dil v Bre\u017eice na kavo. Kave seveda nisem pil. Pil pa sem vsaj v za\u010detku \u0161e vro\u010d \u010daj, po nekaj urah pa sem moral bidon nekaj \u010dasa pogreti v dlani, da sem si lahko privo\u0161\u010dil ledeni frape. \u0160e posebej so mi teknile uvele, pomrznjene banane. Na vsej poti tja in nazaj sem se prostovoljno ustavil samo enkrat, ko sem s toplim curkom topil ostanke zmrznjenega snega ob cesti. Drugi\u010d sem se ustavil na povratku nekje pri Litiji, da sem zamenjal po\u010deno zra\u010dnico. Ko pa je tik pred Ljubljano spustila \u0161e drugi\u010d, sem bil \u017ee preve\u010d trd, kot prikovan na kolo, da bi se lahko spravil dol in sem raje kar po prazni zadnji gumi odpedaliral zadnje kilometre. Po dvesto\u0161tiridesetih kilometrih si \u0161e enega postanka, tudi zaradi bli\u017eajo\u010de teme, nisem mogel ve\u010d privo\u0161\u010diti.<\/p>\n\n\n\n
Ni bilo vedno tako mraz, bilo pa je v\u010dasih tudi in predvsem packasto. Recimo v Arizoni, ko smo se na vi\u0161ini prek 2000 m pripravljali na havajski vrhunec sezone. \u017delel sem si najbolj\u0161e dru\u017ebe in dobil Pavlija in njegovega trenerja Nitija. Super profesionalci, mirni uglajeni Finci. Pavli je bil \u0161e posebej sto odstoten profi in popoln individualist. Navadno sem vozil kolo za njim v zavetrju oziroma na razdalji, ki jo je dopu\u0161\u010dala moja pripravljenost. Pri Pavliju ni bilo potrebno gledati na uro. Vedno je vozil globoko na aerobarih v tekmovalnem aerodinami\u010dnem polo\u017eaju in se iz te pozicije dvignil natanko vsakih petnajst minut, da je popil skrbno na\u010drtovan odmerek iz bidona. Popolnoma predvidljivo. Manj predvidljiva je bila neka njegova druga navada. Nos si je na kolesu namre\u010d brisal tako, da je eno nosnico zaprl s prstom, glavo minimalno nagnil na stran in mo\u010dno pihnil. Kar normalen obred za kolesarje. Malo asocialno se mi je pri vsem tem zdelo edino to, da me na ta svoj manever ni opozoril in se je najve\u010dkrat vse, kar je zletelo iz njegovega nosu, lepilo name. Najprej sem bil nemalo presene\u010den, nato sem se pri\u010del spretno izogibati po\u0161iljkam. Po par dneh pa sem si, poni\u017een sparing partner, vseeno odlo\u010dil in obzirno Pavlija poprosil, da verjetno ne bi pretirano skvarilo kvalitete njegovega treninga, \u010de bi me na po\u0161iljko kakorkoli \u017ee, opozoril. Na moje veliko presene\u010denje je izjavil, da sem bil jaz tisti, ki je prosil, \u010de lahko treniram z njim in se nima namena nikomur med treningom prilagajati. V opravi\u010dilo lahko povem vsaj to, da sem kasneje kljub vsemu imel ob\u010dutek, da je svoj ritual izvajal za vsaj nianso bolj diskreten na\u010din. Pa da si ne bi kdo mislil, da je s svojo packarijo kazal tudi na to, kaj si misli o meni. Ne, taisti Pavli je pol leta kasneje, kot zmagovalec IRONMANA v Avstraliji, v govoru ob razglasitvi rezultatov javno izjavil, da sem njegov best friend. In prepri\u010dan sem, da je to iskreno mislil, saj vem kako je vedno var\u010deval z besedami, \u0161e posebno nerodno in te\u017eko mu je bilo izre\u010di kaj osebnega ali pohvalnega. Prepri\u010dan sem, da si tega niti slu\u010dajno nisem zaslu\u017eil morda samo zato, ker sem mirno prena\u0161al in prestregal njegove smrklje.<\/p>\n\n\n\n
\u0160e ena dohtarska zgodba, ki bi jo morda lahko prodal NMK, mi privre iz spomina. Zgodilo se je takole. Preutrujen, kot navadno, ko se dogajajo podobne stvari, sem padel s kolesom in v ribo zaril v pesek, ki ga je bila polna tudi moja dlan in podlaht. Doma sem vse skupaj najprej spiral pod vodo in po ranah \u0161aril s pinceto. Kljub vsemu najve\u010dja skala, ki sem jo – prise\u017eem, videl na lastne o\u010di, ni hotela iz mesa. Uh, kako je bolelo in kako sem se potil. Pa sem se odlo\u010dil, da bi bilo morda dobro poiskati pomo\u010d profijev. Seveda sem zavil na urgenco. Dodelili so me v roke vajencu, vsaj tako sem sklepal, ko sem videl, kako se je potil, ko je videl mojo razmesarino. Vse mi je, kot pi\u0161e v u\u010dbenikih, za\u0161\u010ditil, o\u010distil, namazal, premazal. Na moje posebno opozorilo, da je v rani tudi ve\u010dji kamen\u010dek se je seveda potrudil in \u0161e dodatno drezal v meso. Pa kaj, ko skale zaradi treme, groze ali morda zaslepljen od potu, ki mu je v sragah tekel po \u010delu in zalival o\u010di, ni videl. Rano mi je vseeno strokovno za\u0161il. \u0160e sre\u010da, da nisem naletel na istega vajenca, ko so mi povsem zaceljeno ko\u017eo \u010dez kak\u0161en mesec ponovno prerezali in iz roke izvlekli za manj\u0161i grah velik lep bel kamen. Za spomin!<\/p>\n\n\n\n
Takole prepoten kot tale dohtarski vajenec se predramim iz svojega popotovanja in ugotovim, da pedaliram ve\u010d kot dve uri, da sem prekolesaril \u017ee osemdeset kilometrov, da mi je teko\u010dine \u017ee zdavnaj zmanjkalo – zgodb nikakor ne, da je \u010das da sestopim in neham sanjati. Dolg\u010das? Meni ne, morda komu od vas? Tudi danes popoldan ne bo, ko bom iz sebe \u0161e enkrat izcedil vsaj liter sokov in teko\u010dine. Tako se \u017ee veselim! Naj vam izdam skrivnost? Irenco sem, za njen rojstni dan, povabil, da pre\u017eiviva lep, miren, spro\u0161\u010dujo\u010d, intimen popoldan. V savni.<\/p>\n\n\n\n
\u017dal moram izdati \u0161e eno skrivnost. Ni\u010d ni bilo z intimnim potenjem. Skregala sva se. In namesto, da bi si nekje na samem ljube\u010de \u0161epetala, sva si rekla kak\u0161no krepko. Rane, rane, ranice: s soljo posute in kisom polite! Ja tudi o pakiranju kufrov je bilo govora in \u017ee bolj proti koncu tudi kako je res \u0161koda, ko pa nam ni\u010d ne manjka, radi se imamo in nam je prav lepo, pa \u0161e tako lepe otroke imava…<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sedim v dnevni sobi, ob\u010dasno pogledujem na televizijski ekran, preostanek \u010dasa se prepu\u0161\u010dam sanjarjenju o preteklosti ali razmi\u0161ljam o sedanjosti. Zape\u010dkar? Pri tem se mo\u010dno potim, pod mano nastaja prava pravcata lu\u017ea. Verjetno ste \u017ee uganili: sedim na sobnem kolesu in vztrajno ritmi\u010dno vrtim pedala. Tudi do dve uri in pol v enem kosu, brez […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-591","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/591","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=591"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/591\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":592,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/591\/revisions\/592"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=591"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=591"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=591"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}