Delo, zabava, obveznost, hobi, posel, izziv. Vse to in veliko ve\u010d najdem v treningih.<\/p>\n\n\n\n
Nadvse pomemben mi je \u017eiv, bli\u017enji stik s svojimi \u0161portniki. Stik, ko dam od sebe vse in vlagam ve\u010d, kot dajem navadno. \u0160port je prevajalec v odnosu med mano in vami. Je tista sila, ki me dobesedno sla\u010di, da sem se sposoben in pripravljen pokazati druga\u010dnega, bolj prvobitnega, brez navle\u010denih mask in krink. \u0160port je nevidna \u017eica, ki po eni strani povezuje in obenem omogo\u010di, da ste\u010de energija. Pod vplivom te magi\u010dne energije postajam vse bolj topel, prijateljski, zaupljivej\u0161i. Po\u010dasi tudi bolj spro\u0161\u010den in svoboden. Ve\u010d kot dajem, ve\u010d dobim. Odnose velikokrat ob\u010dutim kot po\u010dasno vra\u010danje v otro\u0161tvo. Kot da bi se proces zapiranja in odtujevanja tokrat vrtel v nasprotno smer. V smer, ko sem sposoben biti bolj neposreden, odprt, ko se lahko poka\u017eem tudi s podobo, s katero nisem tako zadovoljen in sem jo zato skrbno skrival. Ponovno sem lahko razigran, spro\u0161\u010den, naiven, radoveden, neveden, odprt, zaupen. Ne prikrivam ve\u010d tako skrbno vsega tistega, za kar mislim, da ni ravno moja odlika. Sposoben sem priznati, da nisem popoln. To tako blagodejno vpliva name.<\/p>\n\n\n\n
Tako nekako so me z zgledom in besedo u\u010dili drugi. Najprej vsega niti nisem prav razumel, vendar ve\u010dine z leti kljub vsemu nisem pozabil. Prej nasprotno. Nekje v meni se je nalo\u017eilo, s\u010distilo, predelalo, izkristaliziralo. Bistvo se je lo\u010dilo od nepomembnega. S\u010dasoma je dobivalo novo podobo in vsebino. Predelano in obdelano je postalo nekaj novega, samo meni lastnega.<\/p>\n\n\n\n
Krog se vrti dalje. Sedaj sem jaz tisti, ki svoje izku\u0161nje delim z vami in vam dajem mo\u017enost, da od vsega, kar mislite da vam lahko pride prav, vzamete in uporabite kakor najbolje veste in znate. Vendar ta tok ni enostranski. Dobro je poskrbljeno, da vsak lahko dobi samo toliko, kot je pripravljen ali sposoben sprejeti in dati. Nih\u010de ne more samo jemati in ni\u010desar dati. Na to sploh ni potrebno posebej paziti, vse te\u010de samo od sebe.<\/p>\n\n\n\n
Te\u010demo ve\u010dinoma v temi, mrazu, po snegu in ledu. Taka, navidez neprijazna in surova je kulisa okolja na Ro\u017eniku, ki nam v tem zimskem \u010dasu najve\u010dkrat daje zavetje. Za nekoga, ki nas morda opazuje s strani, je res te\u017eko dojemljivo, da s \u010delnimi lu\u010dkami po zglajenih ledenih potkah Ro\u017enika vedno znova grizemo enkrat iz Mosteca, drugi\u010d iz Tivolija ali od \u010cada na \u0160i\u0161enski hrib ali Cankarjev vrh. In to ponovimo ve\u010dkrat. Da se nas na Novoletni dan zbere dvajset, potem, ko smo komaj nazdravili. Ali da ob ranih nedeljskih jutrih, ko vse v mestu \u0161e spi, premerimo razdaljo po PST od Kose\u0161kega bajerja, mimo Vi\u010da, Murgel do Rudnika in nazaj. Da ne omenjam tistih, ki jim je pot okoli Ljubljane prekratka za izpolnitev trenin\u0161kega plana….<\/p>\n\n\n\n
Trenin\u0161ki plan, ki nastaja v moji glavi, se v topli dnevni sobi prelije na papir in v mrzlih kratkih zimskih dneh, bolj no\u010deh, do\u017eivi svojo izpolnitev. Vedno sem poleg. Nisem na varni razdalji, morda v kravati, z bele\u017enico in \u0161toparico v roki in ne dajem avtoritativno navodil. Malo druga\u010den trener sem. Najve\u010dkrat v \u0161ume\u010di, travno zeleni trenirki s preveliko volneno modro kapo, poveznjeno globoko na o\u010di, v teka\u0161kih copatih, ki jim podplat mahedra in grozi, da bo zdaj zdaj odpadel, tudi v najve\u010djem mrazu brez rokavic. Poleg sem v prvi vrsti, enak med enakimi. Ne pridigam, dopovedujem ali priganjam. Ne \u017eene me ve\u010d \u017eelja po tekmovanjih, rezultatih, dose\u017ekih. Kljub vsemu sem zraven. \u017delim vas videti od blizu, za\u010dutiti vsakega posebej, na delu kot se re\u010de, morda, ko vam je kje v klancu najte\u017ee. Takrat padejo kulise, takrat \u010dloveka najbolj ob\u010duti\u0161, spozna\u0161. Ne da se o treningu dobiti pravega vtisa s kratkim komentarjem, v telefonskem pogovoru ali morebiti iz pisnega poro\u010dila. Prav vse kar me zanima, vidim in izvem med samim tekom. V\u010dasih sem korak ali dva zadaj, opazujem skupino pred sabo, razporeditev teka\u010dev, razmi\u0161ljam o vlogah, ki so jih prevzeli. Eni \u017eelijo vedno, ko to \u0161e lahko, te\u010di v ospredju, voditi, biti vidni v prvem planu, drugi se varno skrijejo v skupino, tretji te\u010dejo bolj ob strani ali malo zaostajajo, kot da si \u017eelijo samote in jim je odve\u010d prevelika bli\u017eina. Nekaterim je veliko do klepeta, drugim je to odve\u010d, nekateri to opazijo in utihnejo, drugi spet tega ne zaznajo in vdirajo v intimni prostor posameznika. Opazujem na\u010din teka, polo\u017eaj telesa, delo rok, tehniko v vzponih, spustih, pro\u017enost, lahkotnost in morebitno zakr\u010denost ali utrujenost koraka. Drugi\u010d spet se pome\u0161am v skupino, se pribli\u017eam zdaj temu zdaj onemu, prisluhnem ritmu dihanja, pogledam izraz obraza, spro\u0161\u010denost ali napetost mi\u0161ic obraza, vratu ali morebitno zakr\u010denost v gibanju telesa. Povpra\u0161am po sr\u010dnem utripu, po\u010dutju, mnenju o intenzivnosti napora. Naslednji\u010d spet te\u010dem v ospredju, pospe\u0161ujem in opazujem odziv. Nekateri \u017eelijo biti vedno zraven, nikoli ne popustijo, drugi spet se ne dajo motiti, tretji se nemo prilagajajo, \u010detrti glasno protestirajo. V\u010dasih sem provokativen, v\u010dasih razlagam prigode s svojih treningov, komentiram, popravljam, svetujem. Predvsem pa se trudim poslu\u0161ati. Vedno diskutiramo o cilju treninga, o tem, kaj smo naredili dobro, kje nas je zaneslo, kdo je prehiter, redkeje prepo\u010dasen, kaj bi se dalo narediti bolje, da bi kar najbolje dosegli \u017eeleni cilj vadbe. In \u0161e o marsi\u010dem kramljamo….<\/p>\n\n\n\n
Res mi ni dolg\u010das. Sploh ne, ko je zraven tudi Viki. In najve\u010dkrat je. Pravzaprav vedno, ko mu to pi\u0161e v planu, je zraven. Izjemno zanesljiv je. Ob\u010dutek imam, da mu je trenin\u0161ki plan prava svetinja. Prepri\u010dan sem, da ga je stokrat prebral in ga lahko kadarkoli zdrdra na pamet. Zelo odgovoren, delaven je. Vedno \u017eeli resno vse do pikice izpolniti, tako kot je zapisano. Vendar to ni tako enostavno. Pri tem ga ovirajo njegova neizku\u0161enost in morda v\u010dasih tudi prevelika \u017eelja, kdaj morda tudi vihravost, neu\u010dakanost. Vse prerado ga zanese,da izgubi ob\u010dutek za pravo stopnjo intenzivnosti. Skupina ga enostavno potegne. Najve\u010dkrat se ka\u017ee zelo samozavesten, mo\u010dan, odlo\u010den. Morda kar pretirano, kot da bi za zunanjim videzom skrival dvome, dileme. V\u010dasih mu je enostavno potrebno pustiti, da se iz\u017eivi, zdivja, napne mi\u0161ice. Pri tem kdaj tudi pade, predvsem pa na lastni ko\u017ei izkusi. V\u010dasih vendarle poka\u017ee tudi drugo, bolj ranljivo plat. Dvom, negotovost. Mo\u010dno se \u017eeli dokazati. Ve\u010dkrat ga moram na to opozarjati, ga brzdati, pri tem pa biti zelo previden, da mojih pripomb ne jemlje preve\u010d osebno, kot kritiko. To te\u017eko prena\u0161a. Res pa je tudi, da jaz v\u010dasih ob nepravem \u010dasu na nepravi na\u010din sporo\u010dim svoje pripombe. Vendar vedno nekako zvoziva, najdeva skupni jezik in se sporazumeva. Kot sem jaz z njim, mora biti tudi Viki velikokrat zelo potrpe\u017eljiv z mano. Vendar je Viki tudi nadvse hvale\u017een za trud in skrb, kar zna tudi pokazati.<\/p>\n\n\n\n
Kako to dobro dene. Hvala Viki!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Delo, zabava, obveznost, hobi, posel, izziv. Vse to in veliko ve\u010d najdem v treningih. Nadvse pomemben mi je \u017eiv, bli\u017enji stik s svojimi \u0161portniki. Stik, ko dam od sebe vse in vlagam ve\u010d, kot dajem navadno. \u0160port je prevajalec v odnosu med mano in vami. Je tista sila, ki me dobesedno sla\u010di, da sem se […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-589","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/589","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=589"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/589\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":606,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/589\/revisions\/606"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=589"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=589"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=589"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}