{"id":587,"date":"2024-01-23T20:19:46","date_gmt":"2024-01-23T19:19:46","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=587"},"modified":"2024-01-23T20:33:15","modified_gmt":"2024-01-23T19:33:15","slug":"9-zoom-krog","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=587","title":{"rendered":"9. ZOOM: Krog"},"content":{"rendered":"\n

Avto zapeljem pod stoletne kostanje. Sedem jih je neko\u010d mogo\u010dnih stalo v vrsti, sedaj jih je samo \u0161e \u0161est. Eden je medtem \u017ee klonil pod bremenom \u010dasa. Vzpenjam se po strmih stopnicah. Domov sem pri\u0161el. Moj dom je \u017ee dolgo v Ljubljani, ki jo imam izjemno rad in v kateri se \u010dudovito po\u010dutim. Doma pa sem bil, sem in ve\u010dno bom z Mosta, kot mu re\u010demo doma\u010dini. Tega se ne da spremeniti, kot se ne da spremeniti prstnega odtisa. Globoko je vtisnjeno vame.<\/p>\n\n\n\n

\"Most<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (Most na So\u010di z juga)<\/em><\/p>\n\n\n\n

Klju\u010d \u0161krtne v vratih, ki se \u0161kripajo\u010de odpro v zatohlo, nemo, prazno notranjost. Moja rojstna hi\u0161a, Dom. S police v dnevni sobi vzamem knjigo, jo odprem in prepisujem:
“… Stala je pre\u010dudno zna\u010dilno vzdol\u017e k bregu pod Kukom, s pro\u010deljem ostro v zapad, podprta na dolenji strani s prizidkom. Starinska, mehedravo siroma\u0161na, da se Bog usmili, z nekaterimi vidnimi ostanki stare plemenitosti. Zidal jo je namre\u010d nek duhovni gospod za svoja stara leta. V podstre\u0161ju je bilo lahko videti, da je bila sprva krita s skriljem, a da so jo pozneje nekoliko vzdignili za strmo slamnato ostre\u0161je. Tako je slonela razmeroma visoko nad vasjo v strmini, izpostavljena vsem hudim uram od zapada in juga, da so ji trgale streho in pla\u0161ile do obupa nas otroke v njej pono\u010di, ko se poletne nevihte v tisti kotlini ne utola\u017eijo od mraka do zore, kar bi utegnil pritrditi kot o\u010dividec sam slavni prirodoslovec in starinar Vyrchow. Brez globokih temeljev polo\u017eena nenaravno po\u0161ev v breg, je bila prostor za skromno dru\u017einico z gorenjo pritli\u010dno, \u010drno sajasto kuhinjo, z izbo in kamro nad hlevom in kletjo, kjer je neugnano rasel po stenah soliter … ” (dr. Ivan Pregelj, Lovri\u010deva hi\u0161a na Mostu)<\/p>\n\n\n\n

Rad se vra\u010dam. Vendar danes je vse druga\u010dno, nemo, prazno. Kmalu zdrsnem pod te\u017eko odejo. Po\u010ditka potrebujem, jutri je nov dan.<\/p>\n\n\n\n

Kot navadno se zbujam in vstajam z dnevom, danes \u0161e pred zoro. Danes mi ni obstanka. \u017de sem v teka\u0161ki opremi, pripravljen, da grem na popotovanje, kot grem pravzaprav vsaki\u010d, ko sem na Mostu. Za mano se vrata nemo zapro, klju\u010d \u0161krtne. V\u010dasih sploh nismo zaklepali hi\u0161nih vrat, me pre\u0161ine. Ni bilo potrebe. Druga\u010dni \u010dasi so bili to. Nikogar in ni\u010desar se nismo bali, se pred nikomer skrivali in zaklepali. V\u010dasih,\u2026.<\/p>\n\n\n\n

Prvi zaspani koraki me vodijo pod kostanji mimo cerkve, \u0161ole. \u0160ola na desni, \u0161ola na levi, vmes cesta. Jaz sem poznal samo desno polovico sedanje \u0161ole, \u0161est u\u010dilnic, osemletka. Leva polovica je zrasla kasneje. Bil sem zraven, ko je bil tod \u0161e travnik, ki smo ga prekopavali. Jaz, zaljubljen osemnajstletni gimnazijec, vsi ostali delavci so bili upokojenci ali zapiti va\u0161ki posebne\u017ei. Super smo se razumeli, \u010dudovito smo se zabavali, veliko so me nau\u010dili. Izkopavali smo stara zidovja, novce, kosti. Arheolo\u0161ka raziskovanja. Sedaj je v avli nove \u0161ole urejena stalna arheolo\u0161ka razstava z rekonstrukcijo hal\u0161tatske hi\u0161e in prikazom zgodovine arheolo\u0161kih raziskav na Mostu na So\u010di s poudarkom na \u017eeleznodobni svetolucijski kulturi. Nemi spomeniki \u010dasa.<\/p>\n\n\n\n

Pot me vodi med spe\u010dimi, znotraj upam da \u017eivimi hi\u0161ami. \u017de postaja pro\u017enej\u0161i moj korak. Duh je \u017ee povsem buden, prebuja se tudi telo. Pri zadnji hi\u0161i se kolovoz strmo vzpenja. Prvi preizkus za moje srce in mi\u0161ice. Dobro mi slu\u017eijo. Korak se upo\u010dasni, dihanje postaja globlje. Par minut grizenja kolen v breg in \u017ee sem nad spe\u010do vasjo kot na kak\u0161nem manj\u0161em grebenu, ki nudi prvi pogled proti So\u010di, ki se da slutiti v jutranjem mraku na severu in Idrijco spodaj v globeli na jugu.<\/p>\n\n\n\n

Ravno tu, kjer je korakala izmu\u010dena \u010deta partizanov. Ne vem zagotovo, \u010de so tu kdaj res korakali pravi partizani, zagotovo pa so korakali tisti iz prvega slovenskega filma Na svoji zemlji. Kak\u0161en spomin! Na ve\u010der, ko je cela dru\u017eina -bil sem \u0161e otrok in vsega se spominjam kot v pravljici- prvi\u010d gledala ta film. Name je najgloblji vtis naredila prav \u010deta partizanov, ki koraka. Koraka po na\u0161ih Bricih. Brice so najstrmej\u0161a zaplata zemlje tod, najrevnej\u0161a. Vendar na\u0161a zemlja. Dokler niso uradniki ugotovili, da nam gre predobro in so o\u010detu odvzeli otro\u0161ke dodatke. In je mama \u017ertvovala Brice, to nerodovitno zaplato zemlje, da je re\u0161ila otro\u0161ke dodatke. Dr\u017eava je dobila Brice. Zame ostajajo za vedno na\u0161e, moje. Preve\u010d polne otro\u0161kih spominov so, da bi mi jih kdo lahko vzel. Tujega no\u010dem, svojega ne dam!<\/p>\n\n\n\n

Nadaljujem po zlo\u017enej\u0161em svetu. Zaslu\u017eil sem si nekaj la\u017ejega teka ob tej rani uri. Deset minut neizmernega u\u017eitka v mrzlem zimskem jutru. Te\u010dem, u\u017eivam, objemam vso lepoto tega sveta. Korak mi zastane. Od lepote.<\/p>\n\n\n\n

Mol\u010de sta pri\u0161la do Ba\u010de in mol\u010de sta se po zgornji poti za\u010dela vzpenjati na Stopec, na tisto lepo \u0161iroko polico, ki imajo na njej Mostarji in Modrijani svoja polja in svoje njive. Tam \u010dlovek ve in vidi, da se svet odpira na vse \u0161tiri strani: po Ba\u0161ki grapi, po Idrijski dolini in po So\u010di na sever in na jug. Tam utrujeni hribovec rad utihne, da si najprej napase o\u010di na ravni zemlji, nato pa na Krnu in na drugih gorah, ki se zdaj dvigajo pred njim ter ga s svojo mogo\u010dno lepoto pretresajo, da pozabi na tegobe vsakdanjega dne; pobri\u0161ejo mu z o\u010di prah nezadovoljstva in s srca meglo skrbi. \u010clovek se zravna, zajame sapo in nato sre\u010dno pomisli, da je doma sredi lepega sveta in da je naposled tudi \u017eiveti lepo….<\/p>\n\n\n\n

……Vsa ta zemeljska in nebesna pokrajina je zbujala v pobu ob\u010dutek tako mo\u010dne in nepojmljive sre\u010de, da mu je \u0161lo skoraj na jok. Pomislil je, kako lepo je \u017eiveti…\u017diveti! \u017diveti! \u017diveti!… Vedeti, da za tvojim hrbtom te\u010de Ba\u010da, da se na levi Idrijca vali po globoki soteski, da je pred tabo So\u010da, tako \u010dudovita reka, da ji ni para na vsem svetu.
(Ciril Kosma\u010d, Pot v Tolmin)<\/p>\n\n\n\n

Zavijem s poti, po\u017eenem se po ozki stezi strmo v breg. Zmerno, preudarno. Saj je prakti\u010dno ravnina, samo da je postavljena pokonci, se bodrim. Grizem, sopiham. Popolnoma za\u017eivim, kri preplavi telo in du\u0161o. Tristo vi\u0161inskih metrov, v manj kot dvajsetih minutah. V meni razbija srce. Preskakujem korenine, skale, ostanke voja\u0161kih rovov. Kako je tod bobnelo in razbijalo v nesmiselni moriji prve vojne! So\u0161ka fronta. Stojim na izpostavljeni skalni polici nad prepadom. Pred sabo mi proti zahodu pogled se\u017ee preko Mengor, So\u010de vse do Kolovrata in \u0161e naprej do Matajurja, kjer so mrli Italijani, in proti severu preko Rde\u010dega roba do Krna, kjer so za tuje gospodarje padali Slovenci, Bosanci, \u010cehi,\u2026.. Nih\u010de jih nikoli ne bo mogel pre\u0161teti, nih\u010de dojeti njihovega trpljenja, nih\u010de opisati smiselnosti te morije. V meni razbija od gneva in nemo\u010di, ker se tega ne da spremeniti za nazaj in prepre\u010diti danes ali jutri.<\/p>\n\n\n\n

\"Frontna<\/figure>\n\n\n\n

(Frontna \u010drta na So\u0161ki fronti)<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u0160e bolj se pomaknem na rob. Zagotovo bi si tod postavil gnezdo, \u010de bi bil planinski orel, si mislim. Veli\u010dasten pogled v prepad pod mano. Smaragdna reka.<\/p>\n\n\n\n

\"Most<\/figure>\n\n\n\n

(Most na So\u010di s severa)<\/em><\/p>\n\n\n\n

Krasna si, bistra h\u010di planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globo\u010din,
nevihte temne srd ne moti,
krasna si h\u010di planin!
Tvoj tek je \u017eiv in je legak,
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak,
in glasna si, ko spev krepak
planinske je mladine-
krasna si h\u010di planin!…….
….. Pa oh, sirota tebi \u017euga
vihar grozan, vihar stra\u0161an;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal \u010dez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga-
gorje, da dale\u010d ni ta dan!
Nad tabo jasen bo oblok,
krog tebe pa svin\u010dena to\u010da
In de\u017e krvav in solz potok
in blisk in grom-oh, bitva vro\u010da!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi bo\u0161 krvava tekla:
kri na\u0161a te pojila bo,
sovra\u017ena te kalila bo!…..<\/em>
(Simon Gregor\u010di\u010d, So\u010di)<\/p>\n\n\n\n

Spo\u0161tljivo, ob spominu na s krvjo nedol\u017enih mladcev prepojeno zemljo in napolnjen z lepoto neukrotljive lepotice pod seboj, se spu\u0161\u010dam po isti stezici. Mislim na Krn. Na tisti dan, ko sem se udele\u017eil teka na Krn. Ja prav res, iz doline na 2245 m visok vrh. Seveda sem na vrh pritekel med zmagovalci. Cilj? Kaj \u0161e! Za\u010detek poti, etapa. Le toliko \u010dasa sem si vzel, da sem vsrkal nekaj lepote gorskega sveta vase in jo ponesel s sabo. Niti toliko, da bi prevzel zaslu\u017eeno nagrado. Zdrvel sem v dolino, zajahal kolo in oddrvel novemu \u017eivljenju naproti. Veli\u010dasten je ta spomin. Daje mi ob\u010dutek popolne svobode, izjemne volje in skoraj nadzemske mo\u010di, ko pomislim na nekajurno poganjanje pedala. Na to, kako sem se peljal po ozki sprehajalni poti tik ob morju iz Kopra proti Izoli in zrl desno preko ramena, kjer sem ga uzrl. Od popoldanskega sonca o\u017earjen vrh Krna, pod katerim so morda zmagovalci \u0161e takrat proslavljali vsak svojo zmago. Moja zmaga tega dne je bil ob\u010dutek svobode, neuni\u010dljivosti, morda za trenutek ve\u010dnosti.<\/p>\n\n\n\n

Ponovno prite\u010dem na ravno polje. U\u017eivam. Cel \u010das. Po ravnem, navzgor, navzdol. Zagrizem v zadnji vzpon tega dne, na vrh gri\u010da, kjer je va\u0161ko pokopali\u0161\u010de. Spo\u0161tljivo upo\u010dasnim korak. Ponovno me prevzame ob\u010dutek ve\u010dnosti. Pokopali\u0161\u010de pustim za svojim hrbtom in se po ozki poti, vrezani v strm breg strmo nad So\u010do, bli\u017eam vasi. To pot vedno ponovno do\u017eivljam kot nekak\u0161no vez, \u017eilo med \u017eivljenjem pred mano spodaj v vasi in ve\u010dnostjo za mojim hrbtom. Kot \u017eila, ki povezuje dva svetova. Jaz sedaj te\u010dem v smeri \u017eivljenje. Za vsakega pa pride trenutek, ko potuje v nasprotni smeri, ko ta potka pelje iz \u017eivljenja v ve\u010dnost. Kako hitro preidem iz stanja, ko sem se po\u010dutil neumrljiv, ve\u010den, v razpolo\u017eenje, ko se zavedam svoje minljivosti in majhnosti.<\/p>\n\n\n\n

Pred sabo ga zagledam. U\u010den, nem, ve\u010den zre nekam v daljavo in razmi\u0161lja. Morda je, nekje dale\u010d od doma, v spomin priklical ravno ta pogled, ko je zapel:<\/p>\n\n\n\n

…Tam nekje je ko\u0161\u010dek sveta tako svojega,
da mu ne vem imena dovolj lepega.
Nikjer ni zame lep\u0161e zemlje kakor tam,
nikjer ni du\u0161i pokoja tako sladkega kakor tam…..<\/em>
(Ivan Pregelj)<\/p>\n\n\n\n

Ob njem, ki stoji tu ulit v bron, ponosen, neuklonljiv, mi dokon\u010dno zastane korak. Iz globokega spo\u0161tovanja. \u010cesto se poistovetim z njim. Domi\u0161ljam si, da si to lahko dovolim, ker sta nama v isti hi\u0161i tekli zibki, ker sva oba enako nemirni neuklonljivi du\u0161i, popotnika, gr\u010di tolminski.<\/p>\n\n\n\n

Zadnji del poti po klancu navzdol hodim. S spoznanjem v sebi. Danes v tem trenutku najgloblje v sebi \u010dutim. \u010cutim, zakaj je meni tega treba. Enostavno kot hrano in pija\u010do potrebujem, da lahko pre\u017eivim. Telo, da se la\u017eje giblje po prostoru. Srce, da se prosto giblje skozi \u010das. Du\u0161a, da je svobodna. Nekje med tu in zdaj in ve\u010dnostjo ali povsod obenem. Presre\u010den bi najraje objel in poljubil cel svet. Vsakemu, ki tega \u0161e ni do\u017eivel, vdahnil moje spoznanje, pa \u010deprav samo za kratek trenutek. Prispem do prvih hi\u0161. Za\u010dutim, da se v njih prebuja \u017eivljenje. Vra\u010dam se v \u017eivljenje. Pridem do hi\u0161nih vrat. Klju\u010d \u0161krtne v vratih. Krog je sklenjen. Te\u010dem, ker \u017eivim. \u017divim, ker te\u010dem.<\/p>\n\n\n\n

\"Most<\/figure>\n\n\n\n

(Most na So\u010di z zahoda: soto\u010dje Idrijce in So\u010de)<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avto zapeljem pod stoletne kostanje. Sedem jih je neko\u010d mogo\u010dnih stalo v vrsti, sedaj jih je samo \u0161e \u0161est. Eden je medtem \u017ee klonil pod bremenom \u010dasa. Vzpenjam se po strmih stopnicah. Domov sem pri\u0161el. Moj dom je \u017ee dolgo v Ljubljani, ki jo imam izjemno rad in v kateri se \u010dudovito po\u010dutim. Doma pa […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-587","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/587","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=587"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/587\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":588,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/587\/revisions\/588"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=587"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=587"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=587"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}