Dovolj podatkov imam, dovolj vem, da bi se lahko takoj lotil pisanja prvega Vikijevega trenin\u0161kega plana. Pa se ga kar ne lotim. Ni \u0161e \u010das. \u0160e zori. Medtem dajem prednost vsakdanjim, sprotnim opravilom, ki me zasipavajo. Sezona se za\u010denja in poskrbeti je treba za slehernega izmed ve\u010d kot sto \u010dlanov, ki ste se pridru\u017eili na\u0161emu klubu. Veliko je novih obrazov, stari po ve\u010dini ostajajo. Lepo raste tale na\u0161 klub! Programi, vabila, dopisovanje, prijave, odjave, razporejanje, odrasli, otroci, plavanje, tek, priprave, razgovori, dogovori, rezerviranje, odpovedi, koordiniranje, administracija, finance, ra\u010dunovodstvo, vaditelji, trenerji, obrazci, tabele, dresi, \u017eig, znak, aplikacija, spletna stran….. Tudi to je 3K \u0160PORT.<\/p>\n\n\n\n
Lepo sva se dogovorila z Vikijem glede ciljev. Pozno spomladi ga \u010daka prva resna tekmovalna preizku\u0161nja. Bolje re\u010deno, za oba bo to posebna preizku\u0161nja. Realno sva dolo\u010dila pri\u010dakovanja. Dobro so mi poznane njegove trenutne sposobnosti, veliko vem o njegovih \u0161portnih izku\u0161njah. Poznam njegove \u0161ibke to\u010dke, vem za njegova mo\u010dna oro\u017eja. Poznam njegove spobnosti pri izvedbi razli\u010dnih takti\u010dnih in tehni\u010dnih zamisli. Razumno sva postavila okvire za obseg treninga. Zahtevno, pa ne nerealno. Vse to mi je Viki skrbno pripravljeno posredoval tudi v pisni obliki, kot sva se dogovorila. Enako skrbno sem vse spravil v posebno mapo, ki jo sem ter tja v\u010dasih prelistam, pogledam posamezen podatek, preverim, \u010de sem si prav zapomnil. In razmi\u0161ljam. Ne vedno, ne veliko, pa vendar: zjutraj med \u010di\u0161\u010denjem zob, obla\u010denjem otrok, \u0161e v mraku na kolesu na poti v slu\u017ebo, za pisalno mizo med prebiranjem raznih gradiv, popoldne ob nakupovanju, med igro z otroki, zve\u010der v bazenu,…… Tako zori plan v meni.<\/p>\n\n\n\n
In dozori. Najdem primeren trenutek ko sem sam in vem, da bo vsaj nekaj ur lahko tako tudi ostalo. Zunaj je no\u010d, vse je mirno. \u017de sedim za pisalno mizo. Vklopim prenosnik. Odprem mapo Viki. Pripravim nov dokument. In zapi\u0161em: Tedenski plan-predsezona. Zapi\u0161em tedensko \u0161tevilo enot vadbe plavanja, teka, kolesarstva, fitnesa. Dolo\u010dim okvirno trajanje posameznih enot. Dolo\u010dam vrsto treninga za posamezno enoto. Umestim posamezne enote v tedenski plan. Pi\u0161em. Sekunde, minute, ure, pulz, procenti, regeneracija, aerobno, anaerobno, laktatni prag, pavza, obremenitev, fartlek, tempo, intervali, frekvenca, eksplozivno, pospe\u0161evano, stopnjevano, ogrevanje, raztezanje, iztek, razplavanje, vaje, ponovitve, enota, mikro, mezo ciklus, pavza, po\u010ditek, maksimalni, minimalni pulz, laktat, procent porabe kisika, stopnja napora, tempo, mo\u010d, hitrost, gibljivost, vzdr\u017eljivost…. Bri\u0161em, ponovno pi\u0161em, popravljam. Sestavljam sleherni del\u010dek sestavljenke, ki bo prvi\u010d na ogled postavljena pozno spomladi. Pogosto vstajam izza ra\u010dunalnika. Pogledam na ekran televizorja. Niti ne opazim natan\u010dno kaj je na programu. Drugi\u010d spet grem v kuhinjo, pijem vodo, olupim si pomaran\u010do, spet tretji\u010d grizljam suh kruh, zlagam stare \u010dasopise, pospravim otro\u0161ke igra\u010de, sedim na strani\u0161\u010dni \u0161koljki, si stri\u017eem nohte. Pisanje plana je zame posebno do\u017eivetje. Vse mora te\u010di, vsak znak naj bi pomenil kar najve\u010djo razumevanje pravil \u0161portnega treniranja, obenem pa naj bi pomenil kar najve\u010djo mo\u017eno stopnjo razumevanja delovanja Vikija. In \u0161e ve\u010d. Zapisani znaki so po eni strani mejniki, smerokazi, ki pomenijo smer, po kateri se bo gibal Viki v naslednjem mesecu. So omejujo\u010di in zavezujo\u010di. Obenem pa morajo nuditi ravno prav prostora, da se bo po\u010dutil dovolj svobodnega, ustvarjalnega.<\/p>\n\n\n\n
Ob naslednji pavzi merim hi\u0161o s koraki od vhodnih vrat na severovzhodu do izhoda na vrt na jugozahodu. Sem ter tja in nazaj. Ve\u010dkrat. Kot si predstavljam, da to po\u010dno zaporniki v svoji celici. Spet naslednji\u010d me zanese na podstre\u0161je. V kotu najmanj\u0161e sobice, ki jo imenujem bunker, vzdol\u017e najni\u017ejega dela podstre\u0161ja, takoj najdem iskano; skrbno spravljen, debel, s trdimi platnicami vezan zvezek. Na naslovni strani nalepka: JUST DO IT. Navaden zvezek, ki je najprej prazen in mrtev le\u017eal na prodajni polici. Zvezek, ki ga je nekje v Nem\u010diji kupila Petra. Debel zvezek, ki je postal bo\u017ei\u010dno darilo. Karirast zvezek, v katerem je na prvi, edini malo tr\u0161i strani napisano posvetilo, kjer med drugim stoji v nem\u0161kem jeziku zapisano: Verjamem vate in ljubim te! Tvoja Petra. Zvezek, ki je postal moj trenin\u0161ki dnevnik, v katerem je zapisan moj sleherni korak v letih od 1991 do 1994. Zvezek, ki me je spremljal vsak dan vse letne \u010dase. Bil je moj prijatelj v Nem\u010diji, zvesto mi je sledil v Slovenijo, do\u017eivel finsko zimo, novozelandsko in avstralsko poletje in jesen, trenutke havajskega zmagoslavja. Sre\u010do in \u017ealost, osamljenost, ljubezen, moj zanos in vse spremljajo\u010de dvome. Vse \u0161e vedno stoji jasno zapisano. Naklju\u010dno ga odprem. Sreda, 22. 4. 1992. \u0160tirje treningi: 95 km kolesarjenja, trening mo\u010di, 7 km izteka in zve\u010der 3 km plavanja. Tipi\u010den dan. Tako dan za dnem. Vse stoji nedvoumno zapisano. Namerno ga odprem na dan 2. 7.1994, kjer med drugim pi\u0161e: … Fitnes, pol ure, potem po\u010di, bolnica, rentgen. In res je po\u010dilo, moje vretence namre\u010d. Diagnoza: stabilni zlom prvega ledvenega vretenca. Samo nedelja, ponedeljek in torek ostanejo v dnevniku prazni. \u017de za sredo zapi\u0161em 1 ura gimnastike. In vse naslednje dneve: ura do ura in pol gimnastike. Nisem si upal napisati trening mo\u010di, zapisal sem gimnastika. Vendar se zdravniki niso zmotili pri diagnozi in tako nemoteno telovadim. Ne, saj sem smel \u0161ele \u0161estnajsti dan vstati iz postelje. \u010cetrti dan sem \u017ee imel v rokah ute\u017ei, fizioterapevtka me je, potem ko me je pou\u010dila o vseh nevarnostih mojega po\u010detja, iz varne razdalje opazovala. Premikal sem sleherni sklep, ki ni ogro\u017eal morebitne komplikacije zloma moje hrbtenice ter treniral sleherno mi\u0161ico, ki ni premikala prizadetega dela. Stabilni zlom prvega ledvenega vretenca in tri dni pavze. Absolutni svetovni rekord. Rekord, ki ga ne vodi nobena statistika, rekord, ki je zapisan v mojem dnevniku in najgloblje v mojo bit. Nedvomna zmaga izjemne volje. Zakaj mi je tega treba bilo?<\/p>\n\n\n\n
Sredi tega razmi\u0161ljanja me kar nese v moj podstre\u0161ni bunker. Takoj najdem \u017eeleno. Malo ve\u010djo mapo s trenin\u0161kimi plani iz tega obdobja. Listam drobno popisane tabele, kratice, okraj\u0161ave, grafe. Vse v \u0161tirih barvah: modri, zeleni, rde\u010di in \u010drni. In se zdrznem, prav prestra\u0161im se. Pa saj vendar ni mogo\u010de, da sem ga pozabil, izgubil ali odslu\u017eenega zavrgel. Ne, ni mogo\u010de! \u0160e tretji\u010d zdrvim na podstre\u0161je. Malo pobrskam, najprej sem malo pani\u010den, vendar nekje v podzavesti \u017ee \u010dutim, da ga nisem zavrgel. In res, varno spravljen poleg nikoli rabljenega Parkerja le\u017ei v predalu. Kemijski svin\u010dnik, s katerim sem napisal vse plane, opisal sleherni korak …. Kemijski svin\u010dnik, v katerem so \u0161tirje vlo\u017eki modre, zelene, rde\u010de in \u010drne barve. Modre za plavanje, zelene za tek, rde\u010de za kolesarjenje, \u010drne za vse ostalo. Kemijski svin\u010dnik, ki me je spremljal vsak dan vse letne \u010dase…. Skrbno oblepljen z lepilnim trakom, do polovice moder, druga polovica je sedaj porumenela, pred petnajstimi leti pa je bila sne\u017eno bela. Ponosen sem nase, da ga nisem zavrgel, ko je odslu\u017eil. Ponosen, da sem zmogel toliko spo\u0161tovanja in ljubezni, da sem ga spravil. Ta trenutek, ko ga dr\u017eim pred sabo, mi popla\u010da za to, da ga nisem odvrgel v kanto za smeti. Popla\u010da s tem, ker mi pomaga, da la\u017ee premagam vse zakone tega sveta, odplavam v drugi \u010das in druge kraje. In sedaj je pred mano ta zvesti zapisovalec \u017eivljenja. Nem. Ne odzove se na moj poskus, ko potegnem z njim po papirju. Ni mi pomembno. Moj bo ostal, pa \u010de se \u0161e stokrat preselim. Vedno bo dovolj prostora zanj, to zagotovo vem. \u010ceravno ga ne bom mogel nikoli ve\u010d uporabljati v namen, za katerega sem ga neko\u010d kupil v neki papirnici nekje v Frankfurtu.<\/p>\n\n\n\n
Sedaj so drugi \u010dasi. Nih\u010de ve\u010d ne pi\u0161e planov in dnevnika z modro zeleno rde\u010de \u010drnim kemijskim svin\u010dnikom. Tudi jaz ne. Pi\u0161em pa jih z enakim zanosom, ljubeznijo in spo\u0161tovanjem. Tudi dana\u0161njega. Pi\u0161em, popravljam, pilim. Natiskam excelov dokument. Prva verzija. Popravljam. Posku\u0161am se v\u017eiveti v natan\u010dno dolo\u010deno situacijo natan\u010dno dolo\u010denega dne. Posku\u0161am se v\u017eiveti v Vikija. Popravljam. Natiskam drugo verzijo excelovega dokumenta, ki ni navaden potiskan list papirja. Berem. Pred mano postaja bolj in bolj \u017eiv. Pred sabo na mizi imam na desni strani orumenele liste svojega trenin\u0161kega plana iz leta 1992, na svoje levi pravkar stiskan excelov dokument. Zadovoljen sem s tretjo verzijo. \u017delim si, da bi postal tako \u017eiv, kot so \u0161e vedno \u017eivi listi na moji desni. Nemo gledam oba papirja pred seboj. V trenutku odplavam, sem obenem povsod. Nemo gledam. Nisem ne tu ne zdaj. Nekaj se zgane v meni. Prepustim se. Lebdim. Iz desnega o\u010desa mi spolzi solza. Obenem kane solza tudi iz levega o\u010desa. Po desnem in levem licu. Obenem. Polzita. In kaneta. Na orumeneli list mojega trenin\u0161kega plana iz leta 1992 na desni strani, na excelov dokument Vikijevega prvega trenin\u0161kega plana na levi.<\/p>\n\n\n\n
Tako je bil kr\u0161\u010den ravnokar rojeni prvi Vikijev trenin\u0161ki plan. Sedaj lahko za\u017eivi. Klik. Send. Sre\u010dno!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dovolj podatkov imam, dovolj vem, da bi se lahko takoj lotil pisanja prvega Vikijevega trenin\u0161kega plana. Pa se ga kar ne lotim. Ni \u0161e \u010das. \u0160e zori. Medtem dajem prednost vsakdanjim, sprotnim opravilom, ki me zasipavajo. Sezona se za\u010denja in poskrbeti je treba za slehernega izmed ve\u010d kot sto \u010dlanov, ki ste se pridru\u017eili na\u0161emu […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-585","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/585","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=585"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/585\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":586,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/585\/revisions\/586"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=585"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=585"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=585"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}