\u010cas be\u017ei, urice minevajo v obi\u010dajnem ritmu. Danes je prav poseben dan. En razlog, ki ga sedaj lahko razkrijem, je seveda pri\u010dakovanje Vikija. Pa saj Viki ni prvi, ki bo prestopil moj prag! In vendar je zame vedno znova, kot bi bil prvi. Vsak je tako nepopisljivo sam svoj, neponovljiv, izjemen, vznemirljiv. Najmanj, kar je potrebno storiti je, da osve\u017eim svoje mo\u017egane z vsem, kar se je v \u010dasu najinega poznanstva nabralo v mojih zapiskih. V \u017eiv spomin moram nadalje priklicati, kar je nenapisano, pa vendar vtisnjeno vame. Vse, kar se je med nama dogajalo na videz nepomembnega, ki pa zlo\u017eeno v celoto pomeni dragocen mozaik. Kot pe\u010dat si pu\u0161\u010damo ljudje odtise. Bolj kot je odnos globok, individualen, intimen, bolj je odtis mo\u010dan. \u017dal velikokrat tudi bolj bole\u010d.<\/p>\n\n\n\n
S preve\u0161anjem dneva v ve\u010der, se vse bolj odmikam v svoj svet.<\/p>\n\n\n\n
…Tam nekje je ko\u0161\u010dek sveta tako svojega, \u2026mi privre iz globin medtem ko kopam, obla\u010dim in umirjam otroka. Seveda to ni zraslo v moji glavi, so pa zame izjemno dragocene misli. Najve\u010dkrat mi res pomenijo prispodobo za lepote realnega zunanjega sveta, tokrat kot prispodobo za tisto najlep\u0161e, skrito nekje globoko v tolmunih du\u0161e. Opravljeno. Otroka sta dojela posebnost tega ve\u010dera in se ubogljivo potopila v svoj svet. \u0160e deset minut mi preostaja. Pri\u010dakujem in nemirno pogledujem skozi okno.<\/p>\n\n\n\n Ko pozvoni, se zdrznem, kot da bi me presenetilo, v resnici me je zvonec predramil iz zamaknjenosti. Preden odprem, z be\u017enim pogledom na uro potrdim Vikijevo pravo\u010dasnost. Dober za\u010detek, kajti to\u010dnost mo\u010dno cenim, je kot prvo ogledalo, stik s prihajajo\u010dim. Seveda je obema v za\u010detku malce neprijetno. Obvezno povabilo na kav\u010d, kamor seveda ne more kdorkoli ob prvem obisku, pripomore k potrebnemu vzdu\u0161ju. Viki v roki menca bele\u017enico, tudi jaz imam pri sebi njegovo pismo. Obema dodam \u0161e kozarec vode. Previdno \u010dakam. Prepu\u0161\u010dam mu pobudo. Kot da bi se opravi\u010deval mi pove, da veliko ve\u010d, kot mi je napisal v pismu, za katero sem ga prosil, ne more povedati. Rad bi nekoliko bolj na\u010drtno treniral, temu primerno napredoval, predvsem pa se na tak na\u010din izognil marsikateri za\u010detni\u0161ki napaki. Vidno se je sprostil in tok ga je \u017ee vodil v smeri proti \u017eelenim izbolj\u0161avam \u010dasov.<\/p>\n\n\n\n Tu sem prvi\u010d posku\u0161al preusmeriti njegov miselni tok. Temeljito sva se pomenila o njegovih \u0161portnih aktivnostih in dose\u017ekih. Seveda je tekla beseda tudi o smu\u010danju in tenisu. Natanko sva \u0161e enkrat pre\u0161la prve teka\u0161ke korake, vklju\u010dno z zadnjo sezono, ki sem jo \u017ee tako dobro poznal, kar sem mu dal tudi z nekaterimi podrobnostmii vedeti, s \u010dimer sem ga vidno vzradostil. Od Vikija sem \u017eelel nekaj ve\u010d. V bistvu odgovor na zelo preprosto in tolikokrat zastavljeno vpra\u0161anje: Zakaj? Te\u017eko je z besedo povzeti to, v kar \u010dloveka oblikuje \u017eivljenje, kot reka oblikuje kamen na re\u010dnem dnu. Kdo bi to sku\u0161al opisati morda s fizikalnimi zakoni. Jaz ne premorem ustreznih besed. Vendar sem za\u010dutil. To mi seveda povsem zado\u0161\u010da.<\/p>\n\n\n\n Naprej razglabljava. Kako umestiti \u0161port v \u017eivljenje? \u0160e eno neumno vpra\u0161anje, \u010de pa je \u0161port \u017eivljenje samo, no vsaj njegov pomemben sestavni del. Pa vendar razpravljava. Mimo Mije seveda ne moreva. V tej smeri se hitro ustaviva. Pravo\u010dasno za\u010dutim, da danes ni pravi dan za to. Je za Vikija sploh kateri dan pravi za to, se spra\u0161ujem? Vseeno se spomnim, da je \u017ee omenjal Mijino \u017eeljo, da je \u017ee \u010das, da bi se preselili iz stanovanja v spalnem naselju, morda v dru\u017einsko hi\u0161o iz mesta. Ni govora. To sta uredila \u017ee otroka, ki sta se ideji uprla dovolj silovito, \u010de\u0161, da \u017eelita ostati s starimi prijatelji in predvsem v mestu. Viki se niti trudil ni, da bi ju prepri\u010deval. Na tiho se je kar strinjal z njima. V ta sklop sodi tudi razmi\u0161ljanje o vlogi o\u010deta. Ugotovitev, da daje otrokoma lahko veliko ve\u010d zadovoljen, aktiven o\u010de, kot pa vedno te\u010den, zape\u010dkarski, se mi zdi kar malo prelahkotna, morda izrabljena fraza. Slu\u017eba je prijetna sprememba teme. Brez kak\u0161ne ve\u010dje zadrega pove, da ima to pri sebi raz\u010di\u0161\u010deno. Rad hodi v slu\u017ebo. Tudi dober misli, da je. Postavljene pa ima jasne meje. Seveda v\u010dasih pomisli, da je \u0161e premlad, da bi se sprijaznil s karierno stagnacijo. \u0160e malo pomodrujeva o sestri, ki ga sploh ne razume, pa o sodelavcih, ki so si zelo enotni, da mu vsega tega res ni treba, o prijateljih, ki ga zbadajo, da se jim vse redkeje pridru\u017ei ob pivu, ko so na sporedu najzanimivej\u0161i prenosi, ki si jih \u0161e sam predsednik v \u017eivo ogleda ……. Krog se sklene z enotno ugotovitvijo, da se mu je \u017eivljenje v zadnjem letu mo\u010dno spremenilo na bolje. Vendar ga ne posku\u0161am omajati v njegovi odlo\u010denosti in stali\u0161\u010dih. V\u010dasih sicer provokativno postavim kak\u0161no nasprotno stali\u0161\u010de, podkrepljeno tudi z argumentom, vendar najve\u010d toliko, da preizku\u0161am njegovo trdnost. In Viki je trden v svoji odlo\u010ditvi, to \u010dutim ves \u010das.<\/p>\n\n\n\n Obenem se v meni vzporedno vrti film, pravzaprav posamezne slike, ki se sestavljajo v kola\u017e, ki govori o mojih iskanjih. Seveda je bilo lepo, pravzaprav veli\u010dastno. Kljub vsemu mi \u0161e ni popolnoma jasno, zakaj sem moral iskati tako dale\u010d, se tako naprezati, mnogokrat iz\u010drpavati, da sem se vrnil k samemu sebi. Ko takole razglabljava, ugotavljam, da po\u010dasi prevzemam pobudo v svoje roke. To sem Vikiju pravzaprav tudi dol\u017ean, saj je dal od sebe najbolj\u0161e, kar je lahko. Kar se da plasti\u010dno razlo\u017eim, kaj vse lahko kot trener ponudim. Govorim o izku\u0161njah, resnosti, zavzetosti, zaupanju, tudi zvestoba ni pretirana beseda. Posebej poudarim, kako mi je vsak \u0161portnik pomemben kot celota v kontekstu vsakodnevnega \u017eivljenja, vpetosti in razpetosti, pripravljenosti in sposobnosti posvetiti se izbranemu cilju. Pa o tem, da vsakemu posku\u0161am, kolikor mi je to dano, prisluhniti in ujeti njegov individualen utrip, se prilagoditi in v\u017eiveti, sprejemati in ne obsojati. Kako ni moj cilj iz\u017eiveti svoje ambicije, temve\u010d prisluhniti. Biti podpora in ne bergla. Dopovedujem, kako je pomembneje la\u010dnega nau\u010diti loviti ribe, kot pa mu s pe\u010deno ribo postre\u010di.<\/p>\n\n\n\n Vsakdo pa ve, da sem pri svojem delu tudi zelo zahteven, celo strog. Sicer nikogar k ni\u010demur ne priganjam, morda kve\u010djemu nasprotno. \u017delim pa, da se vsak zelo resno povpra\u0161a o motivih, si jasno postavi cilje, ki temeljijo na realnih izhodi\u0161\u010dih. Moja doslednost nastopi predvsem, ko zahtevam po\u0161tenost in odkritost na poti k dosegi teh ciljev. Od vsakega pri\u010dakujem, da se je voljan u\u010diti, opu\u0161\u010dati stare vzorce in navade in sprejemati nove, bolj\u0161e. Napake znam odpu\u0161\u010dati. \u017delim si le napredka, razvoja. Predobro vem, da napake delamo vsi, obstaja pa preprosta razlika med bistrimi in v nekem smislu morda malo manj bistrimi. Oboji delajo napake. In v \u010dem je potem razlika? Eni ponavljajo vedno iste napake, oni drugi pa delajo vedno nove napake. To je rast, napredek. Budno pazim, da pri tem ne izgubiva kompasa, da sproti popravljava smer, \u010de se to poka\u017ee za potrebno. Pa \u0161e nekaj je, \u010desar seveda ne zahtevam, si pa mo\u010dno \u017eelim. Zelo si prizadevam, da s slednjim vzpostavim sicer profesionalen, obenem pa tudi topel, \u010dlove\u0161ki, kar se da prijateljski odnos. Izku\u0161nje me namre\u010d u\u010dijo, da uspeh ni merljiv edino z dose\u017eenimi \u010dasi, mesti in osvojenimi naslovi. Vsaj enako pomembno je, da se lahko z vsakim, tudi potem, ko se najine poti razidejo rad sre\u010dam, si se\u017eem v roko, poklepetam in predvsem pogledam v o\u010di.<\/p>\n\n\n\n Ko si takole z Vikijem gledava iz o\u010di v o\u010di me kar malo preseneti spoznanje, da je medtem danes postalo jutri. Odlo\u010dim se, da po\u010dasi zmanj\u0161am intenzivnost razgovora in preko faze ohlajevanja, da pretres ni prevelik, pripeljem kramljanje do zaklju\u010dka. Ko pogledam vidno zmedenega Vikija, iz katerega kar sili dvom, saj se vendar ni\u010desar nisva dogovorila, ga kar se da toplo pomirim. Seveda, veliko sva si povedala. Rabiva pa malo \u010dasa, da v miru prespiva in predelava vse sli\u0161ano in povedano. Kadarkoli, \u010de je potrebno, se lahko sli\u0161iva. Sre\u010dava pa se \u0161e enkrat \u010dez par dni. Takrat se tudi dokon\u010dno odlo\u010diva. Popolnoma sem miren, ko odhaja \u010dez prag. Pri Vikiju je opazno zadovoljstvo, s \u0161e vedno rahlo zaznavno tan\u010dico negotovosti, morda ob\u010dutkom nedore\u010denosti. Ko po takih sre\u010danjih zapiram vrata, vedno delam neke vrste obra\u010dun. Koliko odhajajo\u010dih se je vrnilo, koliko se jih je vsaj oglasilo, kdo je za vedno od\u0161el? Bilanca ni slaba. Viki se bo zagotovo vrnil. To se \u010duti, visi v zraku, bi se reklo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u010cas be\u017ei, urice minevajo v obi\u010dajnem ritmu. Danes je prav poseben dan. En razlog, ki ga sedaj lahko razkrijem, je seveda pri\u010dakovanje Vikija. Pa saj Viki ni prvi, ki bo prestopil moj prag! In vendar je zame vedno znova, kot bi bil prvi. Vsak je tako nepopisljivo sam svoj, neponovljiv, izjemen, vznemirljiv. Najmanj, kar je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-579","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/579","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=579"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/579\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":602,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/579\/revisions\/602"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=579"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=579"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=579"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
da mu ne vem imena dovolj lepega.
Nikjer ni zame lep\u0161e zemlje kakor tam,
nikjer ni du\u0161i pokoja tako sladkega kakor tam<\/em><\/p>\n\n\n\n