Enkrat sredi dneva zazvoni mobi. Morda \u017ee deseti\u010d ta dan. Vedno ga imam pri sebi in \u010de se le da, vedno takoj odgovorim. Tak pa\u010d sem. In zdi se mi prav, da odgovorim, \u010de bi nekdo rad govoril z mano. Morda je v stiski, me potrebuje, mi ima kaj zanimivega povedati, me bo zabaval, razveselil. Nerad be\u017eim v anonimnost.<\/p>\n\n\n\n
Na ekranu mobija se izpi\u0161e Vikijevo ime. Viki je eden izmed tistih rekreativcev, ki so se mi priklju\u010dili v zadnjem letu. Ve\u010dkrat pokli\u010de. Zanimiv je ta Viki. Zagnan, v\u010dasih malo zaletav. Zvedav, v\u010dasih neu\u010dakan. Zelo resen in uglajen, po drugi strani tako otro\u010dje zagnan in nepredvidljiv. Ve\u010dkrat pokli\u010de in povpra\u0161a to in ono, najve\u010dkrat o treningu, vse pogosteje pa tudi kar tako, da poklepetava. Ja, kar malo pod ko\u017eo mi je zlezel, ta Viki. Takoj, ko spregovoriva, za\u010dutim nekaj v ozadju njegovega sicer popolnoma vsakdanjega \u010dveka. Malo mu pomagam in kmalu mi, sicer nekoliko nerodno, zaupa, da bi se z mano rad nekoliko bolj “zeres” pomenil o treningih. Da mu je zelo fin ta triatlon, da ga kar vle\u010de. Pa, da naj se mu ne smejim, saj \u017ee sam ve, da nikoli ne bo top atlet, sploh pa ne pri svojih letih, ko komaj zna plavati, ob dru\u017eini, slu\u017ebi,\u2026 Pa, da ga kljub temu vle\u010de, da bi naredil korak dalje, da bi tudi on posku\u0161al, no saj vem, tisto, kar se z nekaterimi \u017ee grem, da jim plane in programe pi\u0161em. Ker baje, da je super\u2026..<\/p>\n\n\n\n
Iskreno povedano, sem \u017ee takoj, ko je poklical, vedel, kaj \u017eeli od mene. Samo \u010dakal sem, da pride z besedo na dan, saj sem \u017ee nekaj \u010dasa \u010dutil, da je pripravljen. Tudi zelo na kratko sva opravila, kot vedno opravim v podobni situaciji. V par stavkih sva se domenila, da se dobiva \u010dez nekaj dni pri meni doma, zve\u010der, ko bodo otroci \u017ee v postelji in bova imela \u010das. Naj se dobro pripravi, ga \u0161e posvarim, saj se bova zelo temeljito pomenila in naj se mu nikar ne mudi domov.<\/p>\n\n\n\n
Seveda v resnici sploh nisem tako hitro opravil z Vikijem. Odkar sem odlo\u017eil telefon, me cel \u010das spremlja. Vame se naselijo dileme. Bom zmogel? Si lahko privo\u0161\u010dim \u0161e enega triatlonca? Se bova ujela, je pravi zame? Ve v kaj se spu\u0161\u010da? Ravnam prav, da tako odlo\u010dilno posegam v na\u010din \u017eivljenja drugih ljudi? Morda ne samo v na\u010din \u017eivljenja! Lahko kar v \u017eivljenje samo! Ni bil prijeten ob\u010dutek, ko me je poklical Matej in povedal, da sta Jani in njegov Senior kon\u010dala v obcestnem jarku. Senior jo je dobro odnesel. Jani z zlomljeno klju\u010dnico in rebrom veliko slab\u0161e. Hitro okrevanje ti \u017eelim, Jani! Ne kon\u010da se vedno tako: na fakulteti za \u0161port sem davnega leta 1994 zbral \u0161tiri \u0161tudente. Del\u010dek sebe sem jim dal na vsakem predavanju, ko sem jih po najbolj\u0161ih mo\u010deh vodil v skrivnosti triatlona. Med njimi je bil tudi vitek svetlolas fant. Vsak dan bolj so se mu svetile o\u010di. Navdu\u0161enje je raslo. Kolikokrat je izrazil zadovoljstvo, da so se najine poti prekri\u017eale! Iz nekdaj dobrega kolesarja je kmalu postal najprej super duatlonec. Tudi sam sem se \u010dutil vsaj delno zaslu\u017enega za njegov razcvet. Ko sem ga videl zadnji\u010d, je s \u0161e prav posebnim \u017earom v o\u010deh zatrdil, da IRONMAN ostaja njegov naslednji cilj, ki ga bo zagotovo dosegel. Nikoli ga ni! Sa\u0161o se je v za\u010detku septembra pred osmimi leti zadnji\u010d odpeljal s kolesom na trening\u2026.<\/p>\n\n\n\n
Vse to in \u0161e veliko ve\u010d napolnjuje mojo du\u0161o in um, ko razmi\u0161ljam o Vikiju. Navzven se moram samo odlo\u010diti ali me zanima delati z Vikijem ali ne, navznoter pa potujem po brezmejnih, \u010dude\u017enih svetovih. Seveda mu bom pomagal. To sem pravzaprav vedel \u017ee od vsega za\u010detka. Zakaj mi je potem potrebno vsakokratno temeljito razglabljanje o pravilnosti, smiselnosti in koristnosti mojega po\u010detja? Tudi to vem, pa sedaj \u0161e ni pravi \u010das, da bi zapisal. V tem trenutku si \u0161e ne upam.<\/p>\n\n\n\n
Poleg tega se moram zbrati in napeti svoj um in v spomin priklicati vse, kar o Vikiju vem. Leto dni ga \u017ee po malem spremljam. Nekaj malega imam zapisanega. Ve\u010dino pa nosim kar s sabo. Dobro je spravljeno vse, kar vem o vsakem o vas. V glavo in v srce! Ali to\u010dneje skozi srce v glavo! Da imam dober spomin, sem \u017ee ve\u010dkrat sli\u0161al. To sploh ni res. Moj spomin je zelo luknjast. Selektiven, se temu re\u010de. Ostane tisto, kar poslu\u0161am s srcem. V zadnjem \u010dasu se mi je mo\u010dno pove\u010dala sposobnost vzpostaviti s sogovornikom empati\u010den odnos, v\u017eiveti se in razumeti. Tako pridobljene informacije ostanejo. Sodobna informacijska tehnologija serverjev in back upov nikoli ne bo konkuren\u010dna sinergiji mojega srca, du\u0161e in uma. Nikoli! In prav je tako.<\/p>\n\n\n\n
Kaj torej vem o Vikiju? S trojko se zaenkrat \u0161e za\u010denja oznaka njegove starosti. Ne prav dolgo ve\u010d. Naj napi\u0161em da je sre\u010dno poro\u010den ali lo\u010den? Tu bo selekcija zelo huda. Poro\u010den je, seveda. To stoji \u010drno na belem. V\u010dasih sre\u010dno, v\u010dasih pa, da bi najraje kar \u2026. maraton pretekel in se nikoli ve\u010d vrnil. O tem v\u010dasih prestre\u017eem kak\u0161no drobno informacijo, v\u010dasih kaj opazim, v\u010dasih si pa verjetno samo domi\u0161ljam. Pa ne bi ve\u010d tipal v meglo, saj bo \u0161e sproti prihajalo na povr\u0161je, kljub temu, da je najve\u010dkrat skrbno varovano v najve\u010djih globinah in skrbno pestovano. V slu\u017ebo hodi, saj mora za mulo, ki bo kmalu gospodi\u010dna in mulca skrbet. V slu\u017ebo gre vsak delovni dan, v neko na pol dr\u017eavno firmo. \u010cisti deloholik! Je bil. Tudi zadnjo cigareto je \u017ee zdavnaj dokadil. To zadnje je bilo puhanje bolj za hec, takoj po \u0161tudiju par let, kar tako, da bi bil bolj enak enakim. Resno pa ni kadil. Potem je tudi po\u010dasi ugotovil, da slu\u017eba ni to, kar bi si \u017eelel, da ga samo izkori\u0161\u010dajo, da so \u0161e druge stvari na svetu. \u0160port recimo. Saj ne, da ne bi bil \u0161portnik. Seveda je hotel pozimi posnemati Stenmarka oziroma so star\u0161i \u017eeleli, da bi se razvijal normalno kot vsi sosedi in Slovenci nasploh. Tudi tenis je igral. V klubu. Zakaj bi sosedje \u0161epetali, da Vikijevi ne zaslu\u017eijo dovolj. Oni so pa ja dobro stoje\u010da, urejena dru\u017eina! V gimnaziji so ga tudi hribi zvabili. Bil je alpinisti\u010dni pripravnik. Pa je o\u010de ostro usekal: \u00bbNe Viki, na Himalajo pa kar pozabi.\u00ab In je pozabil. Nikoli pa se niti spomnil ni, da bi Spitza posnemal. Kako mu je sedaj \u017eal. Sedaj, ko je triatlonec. Ko bi rad presko\u010dil tri, kaj tri, pet stopnic naenkrat. Pet let \u017ee te\u010de. Pravzaprav ga je \u017eena spodbudila. Menila je, da bi se skupaj lahko kdaj fino imela. In sta se. Kot v pravljici. Skupaj mo\u017e in \u017eena dvakrat tedensko po petin\u0161tirideset minut. Tako je bilo nekaj \u010dasa. Vikija pa je zlomilo dve leti nazaj. Polna Ljubljana teka\u010dev. Tiso\u010de se jih peha. No ja, veliko jih zavija \u017ee kmalu proti cilju. To bi zmogel tudi Viki. Tisti na polovi\u010dki, tisti so pa \u017ee ta pravi, maratonci, ti so prav gotovo nadljudje.<\/p>\n\n\n\n
Viki je bil lani \u017ee zraven, v na\u0161i skupini. Delaven, zanesljiv. U\u010dil se je, \u010de sem realen, zelo hitro. V\u010dasih kar te\u017eko razumem, da je prav vse v tem \u017eivljenju treba izkusiti na lastni ko\u017ei. Velikokrat je padel in se popraskal. Pozimi se je, kar nekam neopazno, priplazil na bazen. Ugotovil sem, da ne zato, ker bi se sramoval svojega mornarsko-vaterpolskega podsloga kravla. Bolj ga je mu\u010dilo vpra\u0161anje ali bo lahko vztrajal. Redno plavanje pomeni dva ve\u010dera tedensko zdoma. Tu so se pri\u010deli problemi. Spomnim se ve\u010dera sredi najbolj trde zime, ko je pri\u0161el kar malo nenavadno zgodaj na bazen. Zami\u0161ljen, nesre\u010den. Obzirno sem po\u010dakal, vendar ni bilo treba dolgo \u010dakati, ko je bruhnilo iz njega, da mu ni jasno, kako da Mija ne more razumeti. Saj se ne vla\u010di po gostilnah, ljubice nima, zapravi ne veliko. To, da se ukvarja s \u0161portom, je vendar najbolj plemenito dejanje, predvsem v interesu dru\u017eine. In je odplaval, tisti ve\u010der in vse naslednje. Z Mijo sta nekako zgladila, gladita in \u0161e bosta gladila. Spomladi in poleti je na\u0161el \u010das tudi za kolesarske treninge. Se udele\u017eil prvega duatlona, ki ga je pritegnil, prvega sprint triatlona, ki ga je navdu\u0161il, prvega olimpijskega triatlona, ki ga je za\u010daral. Odzval se je klicu. In danes poklical na mojo \u0161tevilko, pa ne samo zaradi klepeta kar tako. Z mano bi se rad resno pogovoril, o ta pravih treningih.<\/p>\n\n\n\n
Ni kar tako en tak telefonski klic. Zame nikakor. Razmi\u0161ljam, meljem, premlevam, iz ne vem kje potegnem slednjo informacijo. Dejstva, \u0161tevilke, vtisi. Vse kar je v fajlu Viki in \u0161ir\u0161e v zakladnici mojih izku\u0161enj. Garam. Tudi za Vikija ni kar tako. Vendar on tega ne ve, vsaj \u010disto dobro \u0161e ne. Pa kaj je to posebnega! Viki se je odzval klicu. Jaz tudi\u2026\u2026<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Enkrat sredi dneva zazvoni mobi. Morda \u017ee deseti\u010d ta dan. Vedno ga imam pri sebi in \u010de se le da, vedno takoj odgovorim. Tak pa\u010d sem. In zdi se mi prav, da odgovorim, \u010de bi nekdo rad govoril z mano. Morda je v stiski, me potrebuje, mi ima kaj zanimivega povedati, me bo zabaval, razveselil. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,45],"tags":[],"class_list":["post-575","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila","category-trenerjev-zoom"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/575","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=575"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/575\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":576,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/575\/revisions\/576"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=575"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=575"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=575"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}