{"id":2612,"date":"2024-01-25T23:10:01","date_gmt":"2024-01-25T22:10:01","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2612"},"modified":"2024-01-26T17:32:50","modified_gmt":"2024-01-26T16:32:50","slug":"moj-prvi-ironman-barbara-vovko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2612","title":{"rendered":"Moj prvi Ironman, Barbara Vovko"},"content":{"rendered":"\n

Moj prvi Ironman, Barbara Vovko (Extrememan Nagyatad, 10. 8. 2019)<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Ironman me je poklical, tako kot alpinista pokli\u010de gora ali teka\u010da ultramaraton, in kdor ne goji strastno kak\u0161nega hobija, bo te\u017eko razumel. Pa je bil sprva moj interes za to dirko kar mla\u010den.<\/p>\n\n\n\n

Po uspe\u0161ni polovi\u010dki, pravzaprav dveh, v letu 2017 in maratonu v za\u010detku leta 2018, sva s klubskim kolegom Jo\u017eetom menda pol leta ob vsakem sre\u010danju analizirala razloge za in proti prijavi na celotno IM razdaljo. Glavna dejavnika, ki sta naju odvra\u010dala od prijave, sta bila \u010dasovni in finan\u010dni vlo\u017eek, pa vendarle sva si \u017eelela enkrat do\u017eiveti tisto, o \u010demer sva poslu\u0161ala kolege z odprtimi usti: torej eno samo matranje, zato da si v cilju prise\u017ee\u0161, da preizku\u0161nje ne bo\u0161 ponovil nikoli ve\u010d, naslednji dan pa \u017ee i\u0161\u010de\u0161 tekmo za prihodnje leto. Tudi trenutek se mi je zdel primeren, v 2018 sem \u0161e vedno pridno trenirala in oddelala dve solidni polovi\u010dki, kar pomeni, da bi trenutnemu nivoju pripravljenosti dodala \u00bbsamo \u0161e malo\u00ab, pa bi bila pripravljena za celotno razdaljo.<\/p>\n\n\n\n

Ko so se odprle prijave za IM Celovec 2019, sem \u0161e mencala, bi-ne bi. \u017dal nisem poslu\u0161ala nasveta pametnej\u0161ih in izku\u0161enej\u0161ih, naj se najprej prijavim in nato razmi\u0161ljam in ko so bile prijave \u017ee zaprte, me je udarilo. MORAM na IM, \u017ee v 2019! Za\u010delo se je mrzli\u010dno iskanje primerne tekme, ki bi mi ustrezala po logisti\u010dni in datumski plati, pa tudi finan\u010dni vidik ni bil zanemarljiv. Padla je odlo\u010ditev: Extrememan Nagyatad na Mad\u017earskem 10. avgusta.<\/p>\n\n\n\n

Seveda je sledil obvezen posvet z Igorjem. Dogovorila sva se za rahlo modificiran program, v katrem je bil sobotni tek nadome\u0161\u010den z mojo drugo veliko \u0161portno obsesijo, pohodni\u0161tvom.<\/p>\n\n\n\n

Marca so se hkrati s pove\u010danim obsegom dela v slu\u017ebi treningom priklju\u010dili \u0161e kolesarski treningi. S tistim mesecem se je moje \u017eivljenje skr\u010dilo na slu\u017ebo, trening, hrano in spanje. Za druge stvari do junija prakti\u010dno ni bilo ve\u010d \u010dasa. Ker je bilo manevrskega prostora za razporejanje treningov malo, sem bila sposobna iti kolesarit v de\u017e s snegom. Da le ni bilo v Trainingpeaksu rde\u010dega kvadratka zaradi neopravljenega treninga, ki ga piflarji ne maramo. Tudi pripravljalne tekme sem morala prilagoditi slu\u017ebenemu urniku, zato sva v ta namem z Igorjem izbrala Tek trojk, Maraton Franja in olimpik triatlon v Kopru. Trojke so pokazale tisto, kar je bilo o\u010ditno \u017ee na teka\u0161kih treningih: moja teka\u0161ka forma se je letos bistveno popravila. Z Bojanom in Mi\u010dotom smo sestavili 3K trojko in dosegli zelo solidno uvrstitev, moj tihi cilj, odte\u010di 29 km pod 3 ure, pa smo presegli za skoraj 15 minut. Dobila pa sem tudi bole\u010do lekcijo glede prehrane \u2013 prvi\u010d v \u017eivljenju sem se na teku soo\u010dila s kr\u010di. Voda in geli za tek v vro\u010dem vremenu o\u010ditno ne bodo dovolj, treba bo razmi\u0161ljati tudi o drugih dodatkih.<\/p>\n\n\n\n

Triatlon v Kopru, ki sem ga zaklju\u010dila na skupno \u010detrtem mestu, mi je dal potrditev, da dobro treniram. Teden dni kasneje je sledila \u0161e Franja, ki me je mikala \u017ee nekaj let, pa sem se ji izogibala zaradi vseh govoric o pokanju karbona in kosti v mno\u017ei\u010dnih padcih. Igor je ocenil, da je letos vendarle \u010das, da se soo\u010dim z njo, Bojan pa se je ponudil, da me bo varno pripeljal v cilj. Moja tekmovalna \u017eilica je prvotni na\u010drt, da Franjo zgolj odpeljem za trening, takoj po \u0161tartu nadgradila v dirkanje na vse ali ni\u010d, pri \u010demer sem celo zelo u\u017eivala. Moj sparing partner mi je utiral pot v cilj, kon\u010dni rezultat in povpre\u010dna hitrost skoraj 33 km\/h pa sta bila spet nad pri\u010dakovanji. O\u010ditno sem postajala tudi prava kolesarka.<\/p>\n\n\n\n

Tako so se tedni vrteli in z njimi odkljukani treningi. Priprave so potekale brez po\u0161kodb in zapletov, ritem treningov pa mi je zlezel pod ko\u017eo. Redki so bili dnevi, ko sem bila zares utrujena in naveli\u010dana, kar lahko pripi\u0161em smiselno sestavljenemu programu ter moji skrbi za primerno prehrano in dovolj po\u010ditka.<\/p>\n\n\n\n

Da proces kljub vsemu ne bi potekal preve\u010d rutinirano, se je slab mesec pred dnevom D zgodil prvi resen zaplet. Med vra\u010danjem s kolesarskega treninga je zadostoval drobec nepozornosti, da sem med zavijanjem s ceste na (kolesarjem neprijazno urejeno) kolesarsko stezo skupaj s kolesom poletela in kon\u010dala na plo\u010dniku s presekanim \u010delom in bole\u010do ramo. Potem, ko smo pora\u010dunali s policijo, so me na urgenci potola\u017eili, da rama ni zlomljena (kako je z drugimi tkivi, bi pa te\u017eko rekli, bomo videli v treh tednih) in za\u0161ili rano. K sre\u010di me je glava preve\u010d bolela, da bi lahko jokala od skrbi, da se ne bom uspela sestaviti do IM. Zdravnica mi je predpisala teden dni bolni\u0161ke in prav toliko mirovanja. Prve \u0161tiri dni sem pre\u017eivela v postelji in \u010de drugega ne, sem se res kvalitetno odpo\u010dila. Potem sem vendarle poskusila s kraj\u0161im tekom in olaj\u0161ano ugotovila, da mi tovrstno gibanje ne povzro\u010da prehudih bole\u010din. O plavanju si takrat \u0161e nisem upala razmi\u0161ljati. Do dneva, ko so mi odstranili \u0161ive, je bila tudi rama zopet gibljiva, tako da sem se \u017ee po tednu dni vrnila na stari re\u017eim treningov. Na tem mestu se opravi\u010dujem vsem, ki sem jih en teden morila z vpra\u0161anji, \u010de mislijo, da bom do IM OK. \"Smile\" Tudi Igor me je potola\u017eil, da nisem izgubila ni\u010d omembe vrednega treninga.<\/p>\n\n\n\n

Odhod v Nagyatad sem kljub temu do\u010dakala z ob\u010dutkom, da nisem pripravljena dovolj (kar bi se verjetno zgodilo v vsakem primeru) in hkrati vesela, da gre kon\u010dno zares.<\/p>\n\n\n\n

Za support 3K ekipi (poleg mene je bil na tekmo prijavljen \u0161e Marko, ki se nam je pridru\u017eil v tej sezoni) se je javil Bojan, ki se je zaradi po\u0161kodbe odpovedal prvotni ideji, da bi se tudi sam udele\u017eil tekme. Tako sem lahko nanj hvale\u017eno prelo\u017eila celotno breme logistike, organizacijo ogleda trase, support na sami tekmi in \u0161e kaj, na kar sama niti ne bi pomislila.<\/p>\n\n\n\n

Prvi dan sva prevozila in si ogledala 35 kilometrov dolg kolesarski krog, ki se je na tekmi trikrat ponovil. Ve\u010derni pasta party je minil v dolgotrajnem nalivu in v upanju, da bo ta shladil vodo na 24 stopinj, kar bi zadostovalo za uporabo neoprena.<\/p>\n\n\n\n

Petkovo jutro, dan pred tekmo, je bilo namenjeno ogledu jezera, v katerem se je odvijal plavalni del triatlona. Dvajsetminutni plavalni trening me je navdal z optimizmom. Dobro mi je \u0161lo in z vpra\u0161anjem, ali bo neopren dovoljen, se nisem ukvarjala. Pogoji bodo v vsakem primeru enaki za vse. Bojan je odplaval celoten 1900m dolg krog in mi poro\u010dal o to\u010dkah v naravi, ki naj bi mi pomagale pri orientaciji v vodi.<\/p>\n\n\n\n

Popoldne je minilo v znamenju priprave opreme, oddaje le-te v drugi menjalni prostor, vizualizacije trase in poteka tekme ter zadnjih dogovorov o supportiranju na okrep\u010devalnicah, kjer je bila dovoljena zunanja pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Niti zve\u010der se me trema \u0161e kar ni lotila. Prvi\u010d, niti nisem vedela, v kaj se podajam in kaj naj pri\u010dakujem. Jasno mi je bilo, da bo te\u017eko, kako te\u017eko, si pa nisem znala predstavljati. Po drugi strani sem zaupala Igorjevi presoji, da sem dobro pripravljena.<\/p>\n\n\n\n

Na dan tekme je ob \u0161estih zjutraj ob jezeru \u017ee vrvelo od \u017eivljenja in pri\u010dakovanja \u0161tarta tekme sezone. Napovedovalec je energi\u010dno kri\u010dal v mikrofon, uro pred \u0161tartom tudi prve besede v jeziku, ki sem ga razumela. Oznanil je, da je temperatura vode dobrih 25 stopinj, zato smo neoprene lahko pospravili nazaj v avte. Nekaj minut ogrevanja v topli vodi in \u017ee je pri\u0161el \u010das, da se postavimo na \u0161tart. Z Markom sva se poslovila od najinih spremljevalcev in jim napovedala sre\u010danje po 70 km kolesarjenja.<\/p>\n\n\n\n

Ozek \u0161tartni obok in pod njim 600 tekmovalcev, ki smo \u0161tartali hkrati, je napovedoval borbo v vodi. Postavila sva se med prvo tretjino tekmovalcev ter na levi del boksa, v upanju, da bo za plavanje po boku ve\u010d prostora kot v mlin\u010dku na sredini. Nekega resnega od\u0161tevanja za \u0161tart nisem zaznala, tako da me je pok \u0161tartne pi\u0161tole presenetil z o\u010dali v rokah. Na hitro sem si jih namontirala na glavo in planila v vodo. Ko sem za\u010dela prejemati udarce z vseh strani, sem spoznala, da od na\u010drta s plavanjem po boku mno\u017eice ne bo ni\u010d. Obdana sem bila z gru\u010do plavalcev, ki so kravl menjavali s prsnim slogom. O\u010ditno sem \u0161tartala \u0161e preve\u010d zadaj. Tole gre zelo prepo\u010dasi, me je grabila jeza, ampak vsi poskusi prehitevanja so se kon\u010dali z brcami \u017eabcev. V mno\u017eici rumenih kapic prve rumene boje niti nisem videla, tako da sem se po Bojanovih navodilih orientirala po drevju na drugem koncu jezera. Svojega ritma nisem ujela, hkrati pa sem imela ob\u010dutek, da v tako po\u010dasno plavanje vlagam \u0161e preve\u010d truda. Reka plavalcev se je po 1500 metrih kon\u010dno raztegnila dovolj, da sem se uspela odlepiti od mno\u017eice. Pogled na uro, ko sem se vrnila na obalo po prvem krogu, je moje domneve o po\u010dasnem plavanju potrdil, 44 minut je minilo od \u0161tarta. V drugi krog sem se pognala v upanju, da bom kak\u0161no minuto uspela nadoknaditi. Kak\u0161nega pametnega \u00bbzavetrja\u00ab nisem uspela ujeti, ker sem ves \u010das prehitevala sotekmovalce in nisem na\u0161la nikogar, ki bi plaval s primerno hitrostjo. Ura je po prihodu iz vode povedala \u017ealostno resnico, da sem plavala skoraj uro in pol. Kazala mi je tudi neverjetnih preplavanih 4300m. \u0160e vedno upam, da je GPS nekje malo zavil po svoje in da v resnici nisem tako vijugala po jezeru. Strava in rezultati drugih tekmovalcev so kasneje vendarle pokazali, da smo plavali vsaj \u0161tiri kilometre.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

V menjalnem prostoru je \u0161lo gladko do trenutka, ko sem morala oddati vre\u010dko s svojo plavalno opremo. Iskala sem obljubljeni boks, v katerega naj bi odlo\u017eili vre\u010dke, boksa nikjer. Moja napaka, da si nisem pred \u0161tartom natan\u010dno ogledala, kako naj bi potekala menjava. Po kratkotrajnem beganju, kje naj pustim presneto vre\u010dko, sem sledila zgledu sotekmovalke in jo potisnila v roke prostovoljcem.<\/p>\n\n\n\n

Na kolo sem sedla vsa zakr\u010dena. Zategovalo mi je zadnje lo\u017ee, po\u010dutila sem se, kot da mi je nekdo \u010dez no\u010d spustil sede\u017e. Po nekaj za\u010detnih kilometrih sem se dobro ogrela in steklo mi je. Prvih 70 km do Nagyatada je v \u010detrtek prevozil Bojan in napovedal, da se trasa prvih 23 km rahlo dviguje in naj zato ne pani\u010darim, \u010de bom imela ob\u010dutek, da mi nikamor ne gre. Spremljala sem svojo hitrost in se \u010dudila, \u0161lo je vseskozi nad 32 km\/h, pa sem bila \u0161e dale\u010d pod z Igorjem dogovorjenimi vati. Pulz me je opozarjal, da powermeter o\u010ditno ka\u017ee prenizko mo\u010d, zato sem se odlo\u010dila, da ga ignoriram in vozim samo na sr\u010dni utrip. O\u010diten veter v hrbet mi je dal krila, hkrati pa nisem pozabila na vire energije v bidonih. Do prve okrep\u010devalnice na 23. km sem izpraznila \u017ee prvi bidon, do Nagyatada tudi drugega. \u017de pred prvo okrep\u010devalnico me je prehitel Marko, na kratko sva si za\u017eelela sre\u010do, vedo\u010d, da se bova sre\u010devala \u0161e v treh kolesarskih krogih. Tudi drugi sotekmovalci so me spodbujali, nekateri bi kar klepetali in po nekaj poskusih pojasnjevanja, da ne razumem mad\u017earsko, sem se samo \u0161e nasmihala. Po 70 km sva se prvi\u010d sre\u010dala z mojim suporterjem. Podal mi je dva bidona, enega z elektroliti, drugega s sladkorji. Za\u017eelel mi je sre\u010do in letela sem naprej v tri 35-kilometrske kroge. Spro\u0161\u010deno sem poganjala v veter, \u010de se je dalo sem izkoristila kak meter zavetrja, pri tem pa ves \u010das pazila, da sem dr\u017eala pulz v ciljnem obmo\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Ozra\u010dje se je medtem \u017ee mo\u010dno segrelo in temperatura se je bli\u017eala 30 stopinjam, prav toliko je imela po mojem ob\u010dutku tudi teko\u010dina v bidonih. Zna\u0161la sem se v te\u017eavah, saj se mi je uprla topla pocukrana voda in po vsakemu po\u017eirku sem se borila, da ne bi bruhala. Bojanu sem vrnila pol litra me\u0161anice s sladkorjem in ga prosila, da mi v naslednji bidon natrese nekaj kock ledu, v upanju, da bo hladna pija\u010da dlje \u010dasa pitna. Bistveno bolje mi ni \u0161lo, zato sem vedela, da se moram zate\u010di k planu B. Pojedla sem energijsko plo\u0161\u010dico in na okrep\u010devalnici vzela banano. Tudi ta bidon z ogljikovimi hidrati sem izpraznila le na pol, zato mi je moj podpornik v roke potisnil gel, ki sem ga brez ugovarjanja popila. Hitrost mi je zaradi ob\u010dasnega vetra v prsi in kraj\u0161ih klan\u010dkov sicer padla, ampak \u0161e vedno sem se po\u010dutila dobro. Odlo\u010dila sem se, da se bom s problemom premajhnega energijskega vnosa ukvarjala, ko bo \u010das za to. Pojedla sem \u0161e pol energijske plo\u0161\u010dice, bolj kot posladkana voda pa mi je prijala voda z elektroliti. Kolesarski del sem (sicer nekaj kraj\u0161i kot 180 km) odpeljala pod \u0161estimi urami in te\u017eko bi bila bolj zadovoljna. Iz zadnjega kroga sem v menjalni prostor sicer spet pripeljala skoraj nedotaknjen bidon s sladkorjem.<\/p>\n\n\n\n

Druga menjava je potekala skoraj gladko. Z izjemo kape, ki sem jo iz neznanega razloga stla\u010dila nazaj v vre\u010dko z opremo in jo pustila v menjalnem prostoru. In ure, na kateri sem pritisnila kdo ve kaj, in mi zato ni hotela menjati aktivnosti na tek. Za prvim ovinkom sem naletela na Bojana in mu vzela uro ter mu v roke potisnila mojo, naj jo usposobi do naslednjega sre\u010danja. Z njegovo sem si lahko pomagala samo na pol, ker ni prepoznala mojega pasu za merjenje pulza.<\/p>\n\n\n\n

Teka\u0161ki del preizku\u0161nje je potekal v osmih krogih po ulicah in parkih Nagyatada. Podala sem se v prvi krog in naletela na teka\u010de, ki so kro\u017eili tam \u017ee nekaj \u010dasa. Nekateri \u017ee vidno na\u010deti so v meni prebudili misel: pa zakaj si to po\u010dnemo? Temperatura v senci je dosegla 33 stopinj in veselila sem se vsakega parka, ki je nudil kaj sence. Na okrep\u010devalnicah so poleg standardnih napitkov in vode za ohladitev delili tudi led. \u0160ele takrat sem ugotovila, da je moja kapa ostala v menjalnem prostoru in da si ledu nimam kam nasuti. Ko sem po prvih \u0161tirih kilometrih na okrep\u010devalnici, kjer je bila dovoljena zunanja pomo\u010d, naletela na mojega suporterja, sem mu najprej snela kapo. Bojan je bil, iz izku\u0161enj z njegovih preteklih vro\u010dih Ironmanov, opremljen s hladilno torbo, v kateri je imel led in hladno vodo, pri sebi pa gele, da mi jih ni bilo treba nositi v \u017eepih dresa. Prvi krog sem pretekla v pribli\u017eno pol ure in zadovoljno sem kalkulirala, da bom s tem tempom z maratonom opravila v 4 urah, s celotnim IM pa pod 12 urami, kar je bila moja tiha \u017eelja. Prve tri kroge sem odtekla relativno lahkotno v optimisti\u010dnem prepri\u010danju, da imam IM prakti\u010dno \u017ee v \u017eepu. Bojan je, tako kot na kolesarskem delu, sporo\u010dal vmesne rezultate Igorju in mi posredoval njegova spodbudna sporo\u010dila.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Na vsaki okrep\u010devalnicisem se ohladila z vodo in ledom, ter popila kozar\u010dek vode, izotonika ali coca-cole. Pulz sem dr\u017eala na dobrih 150 udarcev na minuto, kar je bilo nekoliko ni\u017eje od na\u010drtovanega, ampak glede na zunanjo temperaturo se s tem nisem obremenjevala. Samo, da se teko\u010de premikam. V \u010detrtem krogu pa se je ustavilo … Zmanjkalo mi je energije, pulz je padel in za\u010dela se je agonija. Gel mi ni dal kaj prida energije in iskala sem kak\u0161en drug vir energije. Na okrep\u010devalnicah razen lubenice niso imeli ni\u010d u\u017eitnega, na\u0161la nisem niti obljubljenih banan. Spomnila sem se, da si je zjutraj Bojan vzel s sabo banano in upala, da je \u0161e ni pojedel. Je. Markova Katarina je \u0161la prijazno preverit, \u010de bi se jih \u0161e dalo kje dobiti, a jih ni na\u0161la. Posku\u0161ala sem se domisliti, kaj bi naro\u010dila iz kak\u0161ne trgovine v mestu, pa mi ni na misel pri\u0161lo ni\u010d pametnega. Bila sem prazna, pa ni\u010d mi ni prijalo jesti. V glavi sem se naravnala, da se ustavljam samo na okrep\u010devalnicah, tudi \u010de za minuto, dve, vmesne odseke pa prete\u010dem. Tako sem nekako odkolovratila krog, dva, ko sem naletela na Marka, ki se je boril z \u017eulji. Del trase sva odtekla skupaj, nato pa sem odvila v dixi ob cesti. Postanek mojega klavrnega stanja ni izbolj\u0161al. V glavi sem brskala za vsemi mogo\u010dimi motivacijskimi mislimi. Vedela sem, da se ne bom predala po pol leta treninga, ideja, da pe\u0161a\u010dim 15 km do cilja pa mi tudi ni preve\u010d di\u0161ala. Bojan je poskusil z verjetno \u0161e zadnjimi motivacijskimi besedami, ki jih je morda imel pripravljene za primer kriznih razmer. Ne vem, ali moj povratek med \u017eive lahko pripi\u0161em samo tem besedam, ali je pomagalo tudi dejstvo, da je bilo sonce \u017ee nizko na obzorju in da sem se uspela do neke mere tudi napolniti z energijo, ampak dejansko mi je steklo. Zadnja kroga sem odtekla v solidnem tempu, proti koncu pa celo za spoznanje stopnjevala. V zadnjem krogu sem sli\u0161ala napovedovalca, ki je verjetno napovedal moj prihod v cilj in iz mad\u017ear\u0161\u010dine razbrala besedo \u00bbkategorija\u00ab. \u0160pekulirala sem, da se mi morda obetajo stopni\u010dke v kategoriji, \u010deprav se mi to ni zdelo preve\u010d verjetno. Sem le sodelovala na mad\u017earskem dr\u017eavnem prvenstvu, kjer so nastopili najbolj\u0161i triatlonci te dr\u017eave. V ciljni ravnini sem se spomnila besed kolegov, naj ne \u0161printam v cilj, ampak naj se prepustim zmagoslavnim ob\u010dutkom. Ob spoznanju, da mi bo dejansko uspelo kon\u010dati najzahtevnej\u0161o tekmo mojega \u017eivljenja, so me preplavile emocije. Zgrabila sem zmagovalni trak, ki so ga upravi\u010deno pripravili za prav vsakega uspe\u0161nega tekmovalca in \u00bbpadla\u00ab v cilj ob besedah napovedovalca: \u00bbBarbara, you are an Ironman!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Prav ni\u010d razo\u010darana nisem bila, ker mi ni uspelo sestaviti rezultata pod 12 ur. Skupni \u010das 12:23:50 je zadostoval za 15. mesto med \u017eenskami in drugo v kategoriji. Zmagoslavno sem se vrgla v objem mojemu zavezniku, vedo\u010d, da je medalja, ki so mi jo obesili okoli vratu, delno tudi njegova. V cilju smo se sre\u010dali \u0161e z Markom in Katarino ter delili vtise iz tekmovalnega in podpornega vidika ter se javili Igorju.<\/p>\n\n\n\n

Ali je bil burger, ki sem ga na\u0161la na neki stojnici, dejansko vegetarijanski, tako, kot je obljubljal edini napis v angle\u0161kem jeziku, mi je bilo v tistem trenutku popolnoma vseeno, sok je nedvomno bil hmeljev.<\/p>\n\n\n\n

Veli\u010dine mojega dose\u017eka sem se (napol) zavedla \u0161ele naslednji dan, ko so na slovesni podelitvi medalj zavrteli kratek film\u010dek z dogajanjem prej\u0161njega dne. \u010ce sem do takrat svoj uspe\u0161no zaklju\u010den IM razumela kot nekaj samoumevnega (saj sem vendar trenirala zanj), me je ob gledanju tistih posnetkov ob\u0161la ganjenost ob spoznanju, da mi je vendarle uspelo nekaj velikega.<\/p>\n\n\n\n

Za zahvale vsem, ki so mi pomagali uresni\u010diti to noro \u017eeljo, bi lahko porabila ve\u010d prostora kot za poro\u010dilo s tekme. Na prvem mestu je vsekakor Igor, ki me je zanesljivo vodil skozi pripravljalno obdobje in me s programom ni ubil, ampak pripravil dovolj, da sem lahko samozavestno pri\u0161la na \u0161tart. Ve\u010dkrat sem bila dele\u017ena pripomb zunanjih opazovalcev, da treniram preve\u010d \u0161partansko, vendar jaz tega ob\u010dutka nisem imela, v celi sezoni sem bila morda dvakrat res iz\u010drpana, sicer pa sem zmogla brez problema usklajevati treninge, slu\u017ebo in ostale dejavnosti. Ne samo, da mi je Igor sestavil program treningov, ampak me je tudi bral kot odprto knjigo, tako da je vedel, kdaj je vseeno, \u010de me pusti pri miru, kdaj potrebujem kak\u0161no motivacijsko brco in kdaj mi bo najbolj koristilo, da me pred\u010dasno po\u0161lje s treninga domov po\u010divati. Hvala, Igor!<\/p>\n\n\n\n

Hvala vsem klubskim kolegom in kolegicam za vse treninge, ki smo jih opravili skupaj. Ne vem, \u010de ima sploh \u0161e smisel znova ponavljati, koliko prednosti ima trening s podobno misle\u010dimi in ljudmi s podobnimi oz. enakimi cilji. Pa kolegom, ki si medalje Ironman \u017ee lastijo, za vse uporabne nasvete, ki so jih pogosto kar mimogrede stresali iz rokava. Ne morem, da med njimi ne bi posebej omenila Bojana, in se mu zahvalila za vse, kar je naredil zame v tej sezoni. Za vse skupne treninge (\u0161e posebej kolesarske, ki jih je splaniral in odvozil z mano), opremo, servis, dru\u017ebo, spodbudo, support na tekmi in \u0161e bi lahko na\u0161tevala.<\/p>\n\n\n\n

In nenazadnje hvala vsem mojim, ki so se bili pripravljeni prilagajati mojim treningom, da smo se sploh kaj videli.<\/p>\n\n\n\n

Seveda se vpra\u0161anje, kako naprej, ponuja kar samo. Izdam lahko, da je \u0161tartnina \u017ee vpla\u010dana\u00a0\ud83d\ude42 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Moj prvi Ironman, Barbara Vovko (Extrememan Nagyatad, 10. 8. 2019) Ironman me je poklical, tako kot alpinista pokli\u010de gora ali teka\u010da ultramaraton, in kdor ne goji strastno kak\u0161nega hobija, bo te\u017eko razumel. Pa je bil sprva moj interes za to dirko kar mla\u010den. Po uspe\u0161ni polovi\u010dki, pravzaprav dveh, v letu 2017 in maratonu v za\u010detku […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2613,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-2612","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2612","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2612"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2612\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2614,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2612\/revisions\/2614"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2613"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2612"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2612"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2612"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}