![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_1%20(2).jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_2%20(2).jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_3%20(2).jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_4%20(3).jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_5%20(2).jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n(utrinki iz helikopterskega ogleda lepot otoka)<\/p>\n\n\n\n (pot na goro so nama prepre\u010dili protestniki, ki nasprotujejo izgradnji najve\u010djega teleskopa na svetu in so zasedli cesto. V ozadju Mauna Loa, 4200mnv)<\/p>\n\n\n\n (mno\u017eice di\u0161av in zvokov d\u017eungle v botani\u010dnem vrtu se na slike ne da pri\u010darati)<\/p>\n\n\n\n (pole\u017eavanje v ki\u010dasto lepih zaliv\u010dkih)<\/p>\n\n\n\n (plavanje v zalivu do mesta, kjer je svoj konec do\u010dakal kapitan Cook)<\/p>\n\n\n\n (preizku\u0161anje nekaterih odlo\u010dilnih delov proge: Waikoloa je poznana po svojem bo\u010dnem vetru, Energy lab je klju\u010dna to\u010dka maratona, ko se na 27 km pot obrne nazaj proti mestu)<\/p>\n\n\n\n (prijetno snidenje z dolgoletnim prijateljem – Hannes Hawaii tours)<\/p>\n\n\n\n (dru\u017eenje z ostalimi Slovenci na Havajih: Domen, Tone, Sa\u0161o; na sliki manjkata Toma\u017e in David)<\/p>\n\n\n\n Tako razigrano se neizogibno pribli\u017euje te\u017eko pri\u010dakovana sobota.<\/p>\n\n\n\n (oddaja kolesa v petek)<\/p>\n\n\n\n Sobota 12. 10. se je pri\u010dela v povsem pri\u010dakovanem ritmu: vstajanje ob 3.45, zajtrk, toaleta, obla\u010denje in zadnja kontrola opreme, prehrane za tekmo, pe\u0161a\u010denje na start. Tu je postopek povsem znan: oddaja special needs za kolo in tek, WC, numeriranje, mazanje z vazelino, son\u010dno kremo, par po\u017eirkov vode in \u017ee sem bil na poti do svojega kolesa.<\/p>\n\n\n\n (pomol z 2500 kolesi vseh najbolj\u0161ih projev in age gruperjev, kje je moj Cervelo?)<\/p>\n\n\n\n Tu pa \u0161ok, ki me je najprej povsem ohromil. Ugotovim, da sta obe gumi mojega kolesa popolnoma prazni ter se mrtvi in mlahavi stapljata s podlago. ”Noro, neverjetno, konec je” sem si mislil in neverjeten ob\u010dutek nemo\u010di mi je za\u0161ibil noge, preluknjal mo\u017egane, raztre\u0161\u010dil drobovje.<\/p>\n\n\n\n Naj obrazlo\u017eim situacijo: za tekmo sem uporabljal 8 cm visoko profilne obro\u010de, zra\u010dnice z ventilom 3,5 cm, zato je bil ventil podalj\u0161an s 6 cm podalj\u0161kom. Guma se v takem primeru napolni tako, da se ventil zra\u010dnice odvije, privije pa podalj\u0161ek ventila in nato napumpa. Pri tem ni mo\u017eno zapreti ventila, ker je v podalj\u0161ku. Seveda sem vse pred tekmo dobro preizku\u0161al in ugotovil, da funkcionira in zrak iz ventila ne uhaja, ker je pod pritiskom zraka v zra\u010dnici (7,5-8 bar), kar pomaga, da ventil dobro tesni. Ko sem v petek oddajal kolo sem s pal\u010dko preko podalj\u0161ka ventila uspel iz zra\u010dnice spustiti nekaj zraka, tako da je v zra\u010dnici ostalo nekje 3-4 bare pritiska.<\/p>\n\n\n\n Zjutraj pa najdem obe zra\u010dnici popolnoma prazni, mlahavi. Kaj storiti? Po za\u010detnem \u0161oku se mi najprej porodijo same slabe misli: Nekdo mi ja namerno preluknjal gumi. Ko sem v\u010deraj spu\u0161\u010dal zrak, sem s pal\u010dko po\u0161kodoval oba ventil\u010dka, ki sta spustila in se sedaj zra\u010dnic ne bo dalo ve\u010d napolniti.<\/p>\n\n\n\n \u0160ele v nadaljevanju so mo\u017egani bolj razumni in zmorejo oblikovati tudi pozitivno teorijo. Ko sem pritisk v zra\u010dnici v\u010deraj zmanj\u0161al iz 8 barov na 4 bare je bilo to, ker ventil ni bil zaprt, premalo, da bi pritisk zraka v zra\u010dnici prepre\u010dil, da zrak ne bi po\u010dasi uhajal in bi se \u010dez no\u010d spraznili.<\/p>\n\n\n\n Tako ves omoti\u010den vzamem tla\u010dilko in pri\u010dnem z vpihovanjem zraka v zra\u010dnico. Lahko si predstavljate moje ob\u010dutke \u2013 tako upanje kot strahove: bo pla\u0161\u010d mlahavo mrtev, ali se bo pri\u010del polniti z zrakom in dobivati svojo lepo okroglo obliko? Dogajalo se je slednje. Z vsakim upihom se je kolo rahlo zganilo, dvigovalo. OK, super! Obe kolesi napolnim na 7,5 barov. To pa \u0161e ni bila kon\u010dna zmaga. Lahko bi zrak po prvem uspehu spet po\u010dasi uhajal iz zra\u010dnice. Celo naslednjo uro sem de\u017eural in vsaj na 5 minut preizku\u0161al ali zra\u010dnici dr\u017eita pritisk. Nisem opazil, da bi bilo kaj narobe.<\/p>\n\n\n\n Brez raztezanja, ogrevanja, WC, dodatkov energije in teko\u010dine sem se bil prisiljen lo\u010diti od kolesa in se ob dolo\u010deni uri razvrstiti v ustrezen startni koral (zelene kape, startni \u010das 7.10), v katerem smo bili vsi mo\u0161ki starej\u0161i od 50 let. Potrebno je bilo \u0161e malo vijuganja in borbe za primerno startno mesto v ospredju, saj sem med najhitrej\u0161imi plavalci. Ves stres mi je poru\u0161il notranji mir do te mere, da sem \u0161ele tik pred startom, ko sem bil \u017ee v vodi, uspel najti funkcijo triatlon na uri. Kar pa za \u0161estdesetletnega gospoda brez o\u010dal ni ve\u010d tako lahko.<\/p>\n\n\n\n Tako sem imel resni\u010dno samo 2 do 3 minute \u010dasa, da sem si zagotovil ustrezno pozicijo na sami startni liniji. Startni znak je bil tako prava odre\u0161itev vsega stresa tega jutra. Start je bil vse kaj drugega kot enostaven, kar par sto metrov je trajal boj za dober polo\u017eaj in je pomenil prenekateri udarec po glavi, grabljenje po telesu, nogah, dreg s komolcem… Nato je steklo, prilepil sem se na noge pred sabo in nekaj \u010dasa je \u0161lo kot po maslu. Pa ni trajalo dolgo, \u0161e pred obratom, po kak\u0161nem kilometru in pol, mi je pri\u010dela z glave lesti plavalna kapa. Bil sem v dilemi, ali naj pustim, da pade, ali jo popravim. Odlo\u010dil sem se za drugo, da ne bi imel slu\u010dajno te\u017eav s sodniki, kajti kapa je pri plavanju obvezna. To je pomenilo, da sem se moral popolnoma ustaviti, izprazniti vodo in si kapo ponovno navle\u010di kar najvi\u0161e na glavo. Saj za to ni potrebno ravno ogromno \u010dasa, ravno dovolj pa vendar, da odpelje vlak in splava po vodi nekaj mest. V nadaljevanju nisem ve\u010d na\u0161el najbolj\u0161ega ob\u010dutka v skupini, v kateri sem se zna\u0161el. \u0160e posebno potem, ko smo \u0161e pred obratom pri\u010deli prehitevati modre in vijoli\u010dne kape, plavalce kategorija 45+ in 40+. Tako je bilo vse do cilja: neprestano prehitevanje, borba za polo\u017eaj in mesta. Ob izhodu iz vode na pomol pa dobra novica: za plavanje sem potreboval nekaj manj kot eno uro; celo minuto hitreje kot pred \u0161tirimi leti. Spodbuden, a tudi pri\u010dakovan \u010das.<\/p>\n\n\n\n Tu sem imel manj\u0161i konflikt s prostovoljci. Prosil sem jih namre\u010d naj mi pomagajo odpeti zadrgo kopalk, pa so me zavrnili, da imajo to nalogo prostovoljci v \u0161otoru za preobla\u010denje. Tudi prav. Zato pa sem kar zdrvel mimo tu\u0161ev namenjenih za spiranje slane vode. V menjalnem \u0161otoru prakti\u010dno nisem imel veliko dela. Samo kopalke sem slekel in jih oddal v vre\u010dko, \u010delado in kolesarske \u010devlje pa sem imel pripravljeno na kolesu. Na poti do kolesa sem \u0161e enkrat pre\u017eivel stisko. Bosta gumi polni, kot sem ju pustil ali ponovno \u010dakata prazni, mrtvi, neuporabni? Odleglo mi je. Najprej o\u010di, nato pa \u0161e prsti so potrdili, da je moj jekleni konji\u010dek nared za 180 kilometrov dru\u017eenja.<\/p>\n\n\n\n (prvi metri vzpona po Palaniju, leva noga \u0161e ni vpeta)<\/p>\n\n\n\n Takoj na za\u010detku je potrebno povedati, da sem bil tokrat na kolesu popolnoma drug tekmovalec kot pred \u0161tirimi leti. Odlo\u010dil sem se za varno, rezervirano vo\u017enjo, ki je komaj spominjala na tekmo , kaj \u0161ele na svetovno prvenstvo v IRONMAN triatlonu. Na kolesu je sedel Igor, ki se je odlo\u010dil odkolesariti progo v maniri starej\u0161ega gospoda, zatreti tekmovalni naboj in pripraviti dobro uverturo za teka\u0161ko simfonijo. Tako sem zlahka dopustil in opazoval kako so mlaj\u0161i kolesarji drveli mimo mene. Dosledno sem se dr\u017eal zastavljenih izhodi\u0161\u010d glede sr\u010dnega utripa in mo\u010di pritiskanja na pedala. Pozornost mi je pritegnilo stalno ponavljajo\u010de se cviljenje nekje v sprednjem delu kolesa. V presledkih, odvisnih od hitrosti, je ob vsakem obratu nekje iz drobovja kolesa prihajal neprijetni zvok. Potem ko me je \u017ee drugi kolesar, ki me je prehitel, pogledal in vpra\u0161al \u00bbAre you OK?\u00ab, sem se resneje za\u010del ukvarjati z mislijo, ali naj ustavim in preverim, kaj bi lahko bilo narobe. Pa si nisem vzel \u010dasa, nisem zmogel energije, da bi zavil na stran, temve\u010d sem nemo\u010den trepetal, kdaj bo Cervelo pod mano odpovedal poslu\u0161nost in dokon\u010dno razpadel. Te\u017eavo sem si razlo\u017eil z leti, ki jih nosi kolo in temu primerno bete\u017enostjo. Dejansko pa sem pretuhtal, da je v kak le\u017eaj verjetno na\u0161la pot voda. Pretekli ve\u010der in no\u010d je namre\u010d mo\u010dno de\u017eevalo in namakalo na\u0161a kolesa v menjalnem prostoru. V zmernem tempu so tako minevali kilometri, tekle minute. Po kaki uri in pol je postajalo jasno, da nam veter ne bo najbolj naklonjen. Vedno huje je vleklo, z desnega boka. Sprejel sem to ve\u010dno nadlogo Havajev v maniri ”sprejmi, \u010desar ne more\u0161 spremeniti” in nisem zapadel v samopomilovanje. Tako sem se bli\u017eal obratu v Haviju na 96 km. Ti zadnji kilometri pred obratom so vedno najbolj pasji \u2013 vzpon in \u010delni veter. Bil sem pozitivno naravnan in sem se prebijal po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh ter se veselil pomo\u010di vetra, ki bo prav izdatna po obratu. \u0160e preden sem lahko zajadral z vetrom, je sledil manever, ki je bil tudi novost v mojem na\u010dinu tekmovanja. Takoj po obratu sem se ustavil na\u00ab special need\u00ab postaji. Za slab\u0161e poznavalce: to je mesto, kjer lahko vsak tekmovalec prevzame svojo hrano ali pija\u010do, ki jo pred pri\u010detkom dirke odda organizatorju. Name je \u010dakal pripravljen bidon z 230 g OH za drugo polovico kolesarske proge. Pa \u0161e to, ob postanku ni bilo ve\u010d potrebe, da bi opravil servis kolesa, saj je drgnjenje in cviljenje v zadnjih kilometrih izginilo.<\/p>\n\n\n\n (nekje pred obratom v Haviju)<\/p>\n\n\n\n Sledil je najlep\u0161i del trase, spust s Havija (250 vi\u0161inskih metrov v 29 kilometrih) z vetrom v hrbet. Uf kako je letelo, kak\u0161ni u\u017eitki! Moj \u0161tevec je zabele\u017eil max hitrost 66,4 km\/h in najhitrej\u0161i 10 km odsek s hitrostjo 51,1 km\/h. In to pri dokaj nizki intenzivnosti. Vendar kaj pomaga ker je to trajalo manj kot 45 minut. Na tem delu je presahnil tok tistih, ki so me prehitevali.<\/p>\n\n\n\n Ves \u010das dirke sem se kratko\u010dasil z opazovanjem \u0161tartnih \u0161tevilk tistih, ki so me prehitevali. To so bile po ve\u010dini mladci iz skupin, ki so \u0161tartali pred mano, redki tekmovalci iz starostne skupine 50 in 55+ in roko na srce, tudi nekaj deklet in dam je bilo med njimi, predvsem tiste iz skupine 30 in 35+. Prav nikogar iz moje starostne skupine nisem opazil in niti pri\u010dakoval . Razen favorita Kevina Fergussona, ki me je prehitel \u017ee v uvodnih kilometrih. Analiza po tekmi pa poka\u017ee, da me je ravno na obratu ob postanku na \u00bbspecial need\u00ab postaji prehitel eden mojih let. \u017dal se je v trenutku neopazen odpeljal mimo!<\/p>\n\n\n\n (smer in mo\u010d vetra se dobro vidi po travi ob cesti)<\/p>\n\n\n\n Zadnjih 55 kilometrov nam ni bilo prizane\u0161eno, bo\u010dni in \u010delni veter, kar nekaj vzponov, temperature pa tam med 34 in 36 stopinjami. Havajska klasika. Na takih odsekih ob bo\u010dnih sunkih vetra je bilo potrebna bika zagrabiti mo\u010dno za roge in ti\u0161\u010dati k tlom, da nisi zajadral in te ni pometlo kam iz ceste. Pri tem sem se \u0161e posebej spomnil na Kajo, ki je v podobnih okoli\u0161\u010dinah kon\u010dala na asfaltu in sedaj z zlomljeno klju\u010dnico zame dr\u017ei pesti nekje za ra\u010dunalnikom v Koni. V tem zadnjem delu sem tudi edinkrat odstopil in se nisem dr\u017eal skrbno na\u010drtovane taktike. Zaradi bolj zadr\u017eane vo\u017enje sem pri\u010dakoval, da bom v zadnji tretjini proge \u0161e dokaj sve\u017e in bom lahko stopil na gas ter v delu, kjer je najte\u017eje (vzponi, kontra veter) dodajal na intenzivnosti in ob prehitevanju v mislih mahal v pozdrav marsikomu od tistih bolj zagnanih, manj izku\u0161enih, ki so me v \u017earu tekme \u0161e sve\u017ei prehitevali v prvem delu trase. Vse je \u0161timalo, nisem bil preutrujen, prehrana je bila 100% pod kontrolo, pa vendar od nikjer iskre, da bi izpolnil svoj bojni plan. Kar prepustil sem se lahkemu tempu, o\u010ditno sprijaznjen in zadovoljen s polo\u017eajem prekolesaril zadnje kilometre. Sedaj po bitki, ko je vsak lahko pameten, ugotavljam, da sem tu pustil na cesti marsikatero sekundo, minuto……<\/p>\n\n\n\n \u0160e nekaj nenavadnega je bilo zna\u010dilno za moje tokratno dirkanje v Koni. Prvi\u010d se je zgodilo, da nisem kontroliral \u010dasa in povpre\u010dne hitrosti na kolesu in se mi ni sanjalo, kako hiter ali po\u010dasen sem na progi. In to me je popolnoma razbremenilo stalnega prera\u010dunavanja in ocenjevanja trenutnega polo\u017eaja. Kak\u0161na razbremenitev in sprostitev zame!<\/p>\n\n\n\n Prihod v menjalni prostor glede na to, da nisem bil pretirano iz\u010drpan, ni pomenil odre\u0161itve od peklenskih 180 kilometrov, temve\u010d pripravo na zadnje dejanje predstave z vrhuncem na istem mestu, tu na tej znameniti, za triatlonce celega sveta in vseh generacij \u017ee 40 let legendarni Alii drive, kamor se bom \u010dez 4 ure, po 42 kilometrih teka, spet vrnil.<\/p>\n\n\n\n V menjavi sem ponovno deloval kot to kar sem, star rutiner. Brez panike spravim in vzamem vse v in iz pripravljenih vre\u010dk, hop na cesto, klik na uri na segment ”tek” in \u017ee drugi\u010d danes se zapodim v kratek klan\u010dek Palani ceste. Obrat na desno, z o\u010dmi i\u0161\u010dem in kmalu na pribli\u017eno dogovorjenem mestu, opazim Kajo. Na kratko se pozdraviva, za kak\u0161ne bolj podrobne informacije o polo\u017eaju niti nisva bila dogovorjena in \u017ee drvim po Ali Drivu proti jugu.<\/p>\n\n\n\n Tek bi lahko opisal s par frazami: super do\u017eivetje, z lahkoto, vse pod nadzorom, kot v starih \u010dasih, kot v sanjah, nepozabno. Tu (tokrat) ne najdejo mesta besede: trpljenje , muka, kaj mi je tega treba, kolaps sistema ipd..<\/p>\n\n\n\n Na\u010drt je bil zelo jasen: te\u010di spro\u0161\u010deno, kot Kaji v\u010dasih v \u0161ali re\u010dem – s tempom, ki bi ga zmogel na luno in nazaj. Obenem pa v izvedbo vklju\u010diti vsa znanja, spoznanja, izku\u0161nje starega lisjaka, vezane na kontrolo vseh, za tako preizku\u0161njo pomembnih telesnih funkcij in mehanizmov: laktatni prag, sr\u010dni utrip, energijske potrebe, poraba OH, ma\u0161\u010dob, hidracija, hlajenje, poraba mineralov, tehnika teka … Vse to je bilo potrebno zdru\u017eiti tu in zdaj, brez mo\u017enosti poprave in v \u017eivo izoblikovati v kon\u010dni izdelek. Tu se IRONMAN pribli\u017ea umetnosti predstave na odru. Tako na kratko za tiste, ki vedno znova spra\u0161ujete, ali ni dolg\u010das in kaj za boga po\u010denjamo ure in ure na IRONMANU.<\/p>\n\n\n\n (skoncentriran s pogledom usmerjenim naprej)<\/p>\n\n\n\n Tudi \u0161ofer avtomobila mora nadzirati stanje goriva, pritisk v pnevmatikah, temperaturo motorja, \u0161tevilo obratov motorja, hitrost, olje v motorju, zavorah, stanje vode, stanje klime in \u0161e kaj. Vendar je stroj dokaj predvidljiv in vse je vidno na armaturni plo\u0161\u010di jeklenega konji\u010dka. Ljudje pa smo zaenkrat \u0161e bolj prefinjeni stroji, ki sicer dokaj dobro poznamo delovanje telesa, vendar se kljub vsemu ne moremo popolnoma zana\u0161ati na par \u0161tevcev, temve\u010d je potrebno za optimalen dose\u017eek vklju\u010diti veliko znanja in izku\u0161enj ter vsak trenutek sprejemati dobre, prave odlo\u010ditve.<\/p>\n\n\n\n Tako me nese proti jugu po eni strani spro\u0161\u010denega, mirnega, zadovoljnega, po drugi strani pa \u010duje\u010dega in skoncentriranega na mno\u017eico opravil potrebnih za optimalno delovanje. Na vsaki milji se glede na potrebe, oskrbim z energijo, vodo, ledom, minerali, da zagotavljam delovanje telesa na kar najvi\u0161jem nivoju. V ta namen si vzamem \u010das in vsako okrep\u010devalnico delno prehodim in se oskrbim. Tudi to je zame nekaj novega. Z leti se pa\u010d spreminjam. Ni mi \u0161koda nekaj izgubljenih sekund, da le delujem kot singerica in korake \u0161tepam v metre, kilometre, mlije … Tako, po eni strani dale\u010d stran, po drugi globoko v sebi ponovno dose\u017eem Kono, Palani, 500 metrski klanec in Kajo. Predlagal sem ji, naj bo na temu najte\u017ejemu delu trase, ravno tam, kjer sem pred \u0161tirimi leti z vso ostrino za\u010dutil, da ne bo \u0161lo in kmalu kasneje tudi dokon\u010dno po\u010depnil. Pred tekmo sem ji rekel, da ni treba prav veliko spra\u0161evati, kako sem, saj me pozna in bo lahko \u017ee po mojem koraku v klanec ocenila, kako mi gre. In sem se \u0161e dodatno potrudil, da je bil korak teko\u010d, lep, dolg, strumen. ”Kaja, odli\u010dno sem,” sem ji na tak na\u010din sporo\u010dil. Tudi Kaja ni bila ravno radodarna z informacijami o mojem polo\u017eaju.<\/p>\n\n\n\n Nato se trasa maratona obrne levo na sever po avtocesti proti letali\u0161\u010du. Ni mi dolg\u010das, ni\u010d naporno, \u017eenem pa tudi ne pretirano, dolga pot je \u0161e pred mano. Kmalu mi postane jasno, da imamo danes kar sre\u010do in ne \u017ege kot v peklu, sonce se ve\u010dino \u010dasa skriva za sicer drobno kopreno oblakov (po tekmi iz ure razberem, da smo imeli na teku povpre\u010dno temperaturo zmernih 33, maksimalno celo 38 stopinj celzija). Kilometri se pridno nabirajo, nekje na polovici se bolj resno pri\u010dnem ukvarjati s \u010dasom, sem nekje okoli tempa 5.00 min\/km, hitrosti 12km\/h. Vem, da je to dobro, ne dajem pa temu posebnega poudarka.<\/p>\n\n\n\n (lahkotno, pro\u017eno na poti)<\/p>\n\n\n\n Enak tempo ohranjam na odseku proti Enrgy labu, kjer proga dose\u017ee skrajno severno to\u010dko in se nato pri\u010dne vra\u010dati proti mestu, cilju. V tem delu postajam pozoren na tok teka\u010dev v nasprotni smeri. Navdu\u0161eno me pozdravi Domen, besede spodbude si izmenjava s Toma\u017eem, med obema pa je nekdo zame \u0161e bolj zanimiv. Kevin. S pogledom o\u0161vrknem uro, \u010dakam do obrata, od sre\u010danja do obrata je poteklo ve\u010d kot 7 minut, torej okoli 15 minut pred mano. Nekako kot sem glede na razpolo\u017eljive rezultate tudi pri\u010dakoval. Razlika se je torej stopila iz nekaj ve\u010d kot 20 minut na 15. Ne ukvarjam se veliko s tem. Ostajam pri svojem zastavljenem planu, drugi me ne zanimajo. Do cilja je \u0161e 15 kilometrov, gre mi dobro in vedno bolj sem prepri\u010dan, da bom ta tek, na svoje veliko zadovoljstvo, spravil pod streho na vrhunski na\u010din. Ko se vrnem na avtocesto, je do cilja \u0161e 12 kilometrov, jaz se odli\u010dno po\u010dutim, ritem ostaja nespremenjen, redno obiskujem okrep\u010devalnice. Tam nekje na 34 kilometru me prvi\u010d o\u0161ine ob\u010dutek, da vse res traja \u017ee dolgo, da sem morda le tudi \u017ee mal\u010dek na\u010det in si moram malo prigovarjati, da se velja potruditi in zadr\u017eati isti tempo do cilja. 2,5 kilometrov do cilja, na zadnjem vzponu pred vhodom v Kono, se sre\u010dava s Kajo. Pove, da super izgledam, da mi gre dobro, kar sem vedel in pri\u010dakoval. Pove da Kevina ob povratku ni opazila, da je pribli\u017eno 1,5 minute pred mano \u0161t. 628, \u010desar nisem vedel in nisem pri\u010dakoval, ter da je videti kar zmahan. Odvrnem, da se ne bom gnal, vendar telo ne uboga, kar samodejno prestavi v vi\u0161jo prestavo in \u017ee sem v lovu, do konca odte\u010dem kot furija, prehitim kar nekaj tekmovalcev, vendar \u0161t. 628 med njimi ne opazim. V ciljnem kanalu mi gne\u010do delata \u0160ved in Finec z zastavama, tako da so se morali fotografi res dobro potruditi, da sploh imam fotko s ciljne \u010drte.<\/p>\n\n\n\n (cilj, ki ga vsak nosi za vedno s seboj)<\/p>\n\n\n\n (tik po clilju, ko sem se vra\u010dal iz ”tam” v ”zdaj” in ”tu”)<\/p>\n\n\n\n Po cilju je postopek jasno dolo\u010den: najprej ven\u010dek za fini\u0161erja, brisa\u010da, pot do stojnice s pija\u010do, naprej do \u0161otora z medaljo, maj\u010dko, kapo. Do tu sem poti sledil. Naprej pa pot vodi v regeneracijsko cono. Tam so baje na voljo fotografiranje, masa\u017ea, tu\u0161i, okrep\u010dila, pija\u010de. Nisem \u0161el po tej poti, ni mi bilo do obi\u010dajnih regeneracijskih postopkov in razvajanja organizatorja.<\/p>\n\n\n\n Za\u010dutil sem klic OHANE. V meni se je spro\u017eila neizmerna \u017eelja po bli\u017eini, toplini, zavetju. Odtaval sem na desno, se prerival, si utiral pot skozi mno\u017eico. Neustavljiva, neodlo\u017eljiva sila me je gnala ven, stran. Kaja, trenutek snidenja je pote\u0161il vse telesne, \u010dustvene in duhovne potrebe.<\/p>\n\n\n\n (plameni v o\u010deh, slika, ki pove ve\u010d kot 1000 besed)<\/p>\n\n\n\n Vodilo leto\u0161njega IRONMANA je bila OHANA. Ne\u0161tetokrat sli\u0161ana beseda tiso\u010derih pomenov. Pomeni dru\u017eino, bli\u017enje, skupnost, pripadnost, medsebojno skrb, pomo\u010d, zavetje varnost\u2026\u2026 OHANA meni pomeni tudi 3K. Vsi skupaj in prav vsak posebej, ki je kadarkoli prestopil prag, ki ste bili, ali ste \u0161e vedno del kluba, me \u017ee dolgo navdihujete, da po\u010dnem stvari, ki jih imam tako rad. Z vami jih lahko po\u010dnem \u0161e bolje in strastneje. Z vami lahko dajem, jemljem, delim, tako, da se vir navdiha ne iz\u010drpa temve\u010d oplaja in krepi. To je OHANA.<\/p>\n\n\n\n (najvzdr\u017eljivej\u0161i 60+)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Havaji 2019 Letos sem se \u017ee takoj po uvrstitvi odlo\u010dil, da bom svoj tako priljubljen havajski IRONMAN izvedel na nekoliko druga\u010den na\u010din. Razlogov je bilo ve\u010d: dejstvo, da sem \u017ee \u0161estdesetletni gospod, Kajina dru\u017eba na poti in gotovo tudi, da se mi z leti spreminja perspektiva gledanja na pomen \u0161portnega rezultata. To pa seveda \u0161e […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2609,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,41],"tags":[],"class_list":["post-2607","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-triatlonske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2607","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2607"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2607\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2610,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2607\/revisions\/2610"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2609"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2607"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2607"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2607"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_6%20(2).jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_7.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_8.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_9.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_10%20(2).jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_11.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_12%20(2).jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_13.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_14%20(2).jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_15%20(2).jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_16.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_17.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_18.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_19.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_20.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_21.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_22.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_23.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_24.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_25.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_26.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_27.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_28.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_29.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"\/](\"http:\/\/3ksport.si\/images\/stories\/havaji_30.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n