{"id":2379,"date":"2024-01-26T09:42:24","date_gmt":"2024-01-26T08:42:24","guid":{"rendered":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2379"},"modified":"2024-01-26T21:28:45","modified_gmt":"2024-01-26T20:28:45","slug":"berlin-2022-konec-dober-vse-dobro-nina-rismal","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/3k.startengine.si\/?p=2379","title":{"rendered":"Berlin 2022: “Konec dober, vse dobro.” – Nina Rismal"},"content":{"rendered":"\n

Nedelja, 26. september 2022. Ura: 8.50. Nervozno in celo malce pani\u010dno sem si kar \u010dez superge posku\u0161ala sle\u010di trenirko. Tudi z mamino pomo\u010djo ni \u0161lo. Na koncu sem si morala sezuti in ponovno zavezati superge – nekaj, kar je najverjetneje zapisano v maratonskih priro\u010dnikih pod \u2018DO NOT\u2019 kategorijo navodil za dan tekme. V tak\u0161nih knjigah je najbr\u017e zapisan tudi nasvet, da je \u2018na \u0161tart dobro priti pravo\u010dasno\u2019, torej z dovolj \u010dasa, da se naredi \u0161e zadnji po\u017eirek vode, gre na strani\u0161\u010de, najde \u0161tartni blok, in se v miru globoko zadiha. Moj val je bil napovedan ob 9.15, kar je pomenilo, da s 25 minutami preostalega \u010dasa niti slu\u010dajno nisem bila pri vhodu v \u0161tartno cono pravo\u010dasno.<\/p>\n\n\n\n

Vhod se je nahajal na to\u010dno nasprotni strani Tierparka kot sva mislili, in namesto, da bi od hotela pe\u0161a\u010dili pol urce, sva v vedno bolj zmernem koraku potrebovali pribli\u017eno eno uro. Ne ravno idealno. V \u0161tartni coni mi je v naslednjih petih minutah uspelo najti WC-je, od katerih so se vile dolge, dolge vrste dobro razpolo\u017eenih teka\u010dev, in seveda sem se postavila v najpo\u010dasnej\u0161o vrsto. Medtem je \u010das tekel enako hitro. Sedaj je ura kazala 9.13 in jasno mi je bilo, da bom moj val zamudila. Ni\u010d hudega, ni\u010d hudega, sem si rekla, saj grem lahko na naslednjega. Do 9.30 sem na\u0161la do svojega bloka, ne popolnoma prepri\u010dana, kdaj \u0161tarta drugi val. Sode\u010d po glasnosti glasbe in poskakovanju soteka\u010dev pa \u0161tart ni mogel biti oddaljen ve\u010d kot nekaj minut. \u0160e vedno toplo ogreta od vsega hitenja in zmedenosti sem odvrgla \u0161e preostale sloje obla\u010dil, nekajkrat posko\u010dila in vdihnila, iz neznanega razloga poto\u010dila eno solzo ali dve, in PIIIIIIIIIIIH, je zapiskala \u0161tartna pi\u0161tola.<\/p>\n\n\n\n

Noge tokrat niso bile lahke. Niso tekle same. Izgleda, da so imeli tekanje pred \u0161tartom in po \u0161tartno \u0161tevilko v soboto popoldan, dolga pot z vlakom iz Ljubljane, ter normalni delovni teden le dolo\u010dene posledice na sve\u017eino nog. Mislim tudi, da sem imela kar precej\u0161njo tremo, ker nisem to\u010dno vedela v kak\u0161ni formi sem, kako hitro lahko te\u010dem, kako hitro naj bi sploh tekla. \u010ceprav sem od lanskoletnega newyork\u0161ega maratona nabrala kar dobro kilometrino, dvignila tempo intervalov, podrla tako osebni rekord na polovi\u010dki in 10km, se treningi v zadnjih treh mesecih pred maratonom niso odvijali po na\u010drtih. Korona, poletna vro\u010dina, vnet \u010debelji pik, po\u010ditnice so na\u010drte enega za drugim prekri\u017eevale. Ko pa sem imela pogoje, da treninge odte\u010dem, sem jih odtekla, \u010deprav vedno z manj\u0161o rezervo, tako iz bla\u017ejega strahu, da mo\u010di nimam dovolj, da \u0161e nisem popolnoma okrevala od bolezni, ali pa da se bom do naslednjega treninga preve\u010d iz\u010drpala. V zadnjih tednih pred maratonom so treningi postajali te\u017eji in te\u017eji. Pika na i pa je bil nedeljska 33-ica, ko sem po prvih nekaj kilometrov potenja in sopihanja prvi\u010d pomislila, da treninga ne bom mogla odte\u010di in se skoraj hotela obrniti proti domu. Kakorkoli, te\u017eko je v tak\u0161nem primeru nekaj te\u017ejih nog vedeti, kaj je razlog za njih. V trenutku ko te\u010de\u0161 poglabljanje v te razloge tudi ravno ne pomaga. Sem pa po tihem upala, da se bo ta ob\u010dutek spremenil, da se bom ogrela, da bodo nogo stekle. Za\u010detni ob\u010dutek se ni spremenil. Celotnih 42km sem se dobro zavedala vsakega koraka. Dobra stran tega ob\u010dutka je bila, da sem noge \u010dutila pribli\u017eno enako tako na drugem, kot dvanajstem in dvaindvajsetem kilometru. Ja, na dvaintridesetem kilometru se je situacija malce spremenila, je bila pa \u0161e zelo oddaljena od bole\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

So pa kljub pomanjkanju sve\u017eine noge tekle. Pridno so tekle od \u0161tarta do cilja, vseh dvain\u0161tirideset kilometrov. Na pomo\u010d jim je prisko\u010dil zanesljiv sr\u010dni utrip, ki se je \u017ee nekaj minut po \u0161tartu stabiliziral pod 155 utripi na minuto. Tam je ostal do dobre polovice trase. To \u0161tevilko sem vzela kot glavno orientacijo za tempiranje. Resda se je pa ta utrip ve\u010d ali manj tudi soujemal s predvidenim tempom 4:50. Vsak kilometer sem stisnila na \u2018lap\u2019 gumb na uri in moj dejanski tempo ni odstopal ve\u010d kot za nekaj sekund navzdol. Ta kilometrski tempo sem dojemala bolj kot kontrolo, in manj kot pripomo\u010dek vzdr\u017eevanja optimalne hitrosti. Osredoto\u010devala sem se na vzdr\u017eevanje konstantnega utripa. Obenem pa sem se ob tem utripu po\u010dutila tako udobno, da to osredoto\u010devanje ni porabljalo veliko moje mentalne energije. Posledi\u010dno sem v prvi polovici skorajda pretekla vsak kilometer malce la\u017eje, kar mi je vlivalo novih mo\u010di in samozavesti.<\/p>\n\n\n\n

Prava po\u017eivitev samozavesti pa je bilo dognanje, ki mi je kar naenkrat nekje pred polovico pre\u0161lo, da bi z obstoje\u010do hitrostjo maraton brez te\u017eav odtekla do konca. Ob\u010dutek, da se po dvajsetih prete\u010dnih kilometrih po\u010dutim dobro, da \u010dutim kako mi redni vnosi gelov vzdr\u017eujejo zaloge energije, in zavedanje, da lahko vsaj delno nadome\u0161\u010dam izgubljeno teko\u010dino sta me opogumila. V pribli\u017eno enakem trenutku sem tudi kar naenkrat doumela, da lahko moj lanski uspe\u0161en nastop v New Yorku interpretiram tudi kot delno zagotovilo, da lahko z dolo\u010deno hitrostjo, pa tudi \u010de bi bila ta nekoliko ni\u017eja kot 4.50, maratonsko razdaljo prete\u010dem brez ve\u010djih presene\u010denj oz. katastrof. V tistem nenadnem trenutku mi je postalo jasno, da \u010deprav lanskega kon\u010dnega \u010dasa ne smem razumeti kot garancijo za ponovitev rezultata v prihodnosti, mi sama izku\u0161nja vseeno lahko slu\u017ei v veliko oporo. Lahko jo razumem preprosto kot nekaj, kar mi da vedeti, da je maraton teka\u0161ka dol\u017eina, ki jo zmorem in znam odte\u010di.<\/p>\n\n\n\n

\"NR2\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Nekje sredi teh dognanj, sem za\u010dela ve\u010d pozornosti usmerjati tudi v publiko, saj sem na pribli\u017eno enaindvajsetem kilometru pri\u010dakovala mojo navija\u0161ko ekipo – mami in Iwono, dobro berlinsko prijateljico. \u010ceprav sta me prvi\u010d \u010dakali \u017ee v prvi \u010detrtini, kjer sem ju tudi videla, si nisem dobro zapomnila njunih navija\u0161kih pripomo\u010dkov. Tako sem v bli\u017eini enaindvajsetega kilometra v daljavi zagledala karton z napisom \u2018Nina\u2019. Oh, \u0161e ena Nina, sem si mislila. \u0160ele nekaj sekund zatem sem ob kartonu zagledala tudi mami in Iwono, in dvignila roke visoko v zrak, ju hkrati pozdravila in se poslovila. Vedela sem, da se naj bi naslednji\u010d sre\u010dale na 37. kilometru, kjer se bom najbr\u017e po\u010dutila nekaj druga\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Medtem ko sta mami in Iwona do 37. kilometra pre\u010dkali nekaj kreuzberg\u0161kih ulic, sem jaz pretekla zelo velik krog \u010dez bezirke Wilmersdorfa, Stegliza in \u0161e nekaj ostalih, ki jih nisem poznala. S tem skoraj zaklju\u010denim krogom se je maratonska trasa najbolj oddaljila od centra mesta. Vzdu\u0161je ob in na progi se pa ni veliko spremenilo. Na dolo\u010denih to\u010dkah so se nabrale ve\u010dje skupine berlin\u010danov, na drugih manj\u0161e in malce ve\u010dje glasbene skupine. Veliko je bilo dru\u017ein z mlaj\u0161imi \u010dlani. Zelo veliko je bilo krikov \u2018Nina, Ninaaa\u2019. Kar nekaj je bilo tudi tipi\u010dnih posami\u010dnih berlin\u010danov in berli\u010dank, ki so maratonski dan pre\u017eiveli na svoj na\u010din, zvesti na\u010delu \u2018bodi, kdor si\u2019. Predvsem pa je bilo veliko, zelo veliko teka\u010dev in teka\u010dic. Mno\u017eica premikajo\u010dih teles se na nobeni to\u010dki ni razred\u010dila, pravzaprav je pri\u0161lo do precej pogostih zgo\u0161\u010devanj, \u0161e posebej v primerih ko se je trasa zaradi del na cestah malo zo\u017eila. Pravi zastoji pa so se dogajali na postankih z vodo. \u010ceprav sem zato kak\u0161en postanek raje izpustila, in ve\u010dino \u010dasa posku\u0161ala uiti skupini ljudi s katero sem po svoji zaslugi napa\u010dno \u0161tartala, mi to ni uspelo. Kljub slalomiranju, teku ob robu trase in po robnikih cest, sem vse do konca ostala v morju soteka\u010dev, v katerega pa nisem ravno spadala.<\/p>\n\n\n\n

Krog po jugozahodu Berlina sem pretekla enako umirjeno kot prvo polovico trase. Posamezni kilometri so minili kar hitro, \u0161e hitreje pa tisti, na katerih sem kilometrske oznake spregledala. Na pribli\u017eno 27. kilometru sem za\u010dela od\u0161tevati preostale kilometre. Do 30. kilometra, sem si takrat rekla, bom tekla \u0161e spro\u0161\u010deno, potem bom pa pritisnila na plin. \u0160e tri kilometre, dva, enega, gel in gremo. Hitrost in sr\u010dni utrip sta zrasla, udobje pa se poslovilo. Naprej sem gledala predvsem na utrip in nisem pustila, da bi mi padel pod 166\/7 utripov. Na 33. kilometru sem si lepo razdelala preostalih devet kilometrov: na 35. pojem zadnji gel, na 37. vidim mami, potem jih pa ostane samo \u0161e pet. Na 35. sem resda odprla gel, nisem pa ga mogla ve\u010d pogoltniti. Za\u010delo mi je postajati malo slabo. \u010cas na moji uri je kazal 2h in 45 min. Do cilja pa sem imela manj sedem kilometrov. V trenutku je postalo zelo realisti\u010dno, da prese\u017eem newyor\u0161ki rezultat. Pomislila sem na Igorjevo misel, da nima smisla, da grem pregloboko, in tako malce upo\u010dasnila. Na 37. sem resda pomahala mami, vendar s \u0161e kar \u0161ibkim nasmehom. Zadnjih pet kilometrov sem pretekla, ampak predvsem zato ker so bili zadnji. V primerjavi s sedemintridesetimi, jih je pet pe\u0161\u010dica. Postajala sem \u017eejna, nisem pa imela mo\u010di za razmi\u0161ljanje, kako bi pri\u0161la do kozar\u010dka vode. Tako sem tekla naprej in od\u0161tevala minute in metre. Na sre\u010dno je cilj v obliki brandenbur\u0161kih vrat viden \u017ee precej od dale\u010d, malo pred 41. kilometrom. Spra\u0161evala sem se, kje natan\u010dno je cilj, ali to\u010dno v vratih, ali malo za njimi. Upala sem, da je \u010dim bli\u017eje. Vedela pa sem, da si ga lahko pribli\u017eam, \u010de malo pospe\u0161im. V tistem trenutku sem bila na cilj tako osredoto\u010dena, da sploh nisem opazila, kdaj sem pretekla skozi slavna vrata. Na drugi strani ciljne \u010drte, sem se prvi\u010d po 3 urah 18 minutah in 10 sekundah ustavila. Od srca se mi je odvalil kamen. Nisem bila evfori\u010dna, samo vesela, da je konec. Sem se pa nasmehnila, ko sem v cilju zagledala precej majhen napis, da je Kipchoge podrl svoj svetovni rekord. To, bravo.<\/p>\n\n\n\n

\"NR3\"\/<\/figure>\n\n\n\n

Popoldan po tekmi je minil hitro in prijetno. Noge so bile utrujene, vsi ostali deli telesa in \u010duti pa so delovali normalno. Z veseljem sem spila pivo, pojedla pico, in se kopala v \u010destitkah. Seveda sem bila zadovoljna z rezultatom, najbolj pa me je razveseljevala misel, da je berlinski izziv za menoj. Ta ni bil \u2018no bed of roses, no pleasure cruise.\u2019 Bil pa je cruise. Cruise, ki se je v zadnji petini prelevil v borbo, borbo, ki sem jo zmagala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nedelja, 26. september 2022. Ura: 8.50. Nervozno in celo malce pani\u010dno sem si kar \u010dez superge posku\u0161ala sle\u010di trenirko. Tudi z mamino pomo\u010djo ni \u0161lo. Na koncu sem si morala sezuti in ponovno zavezati superge – nekaj, kar je najverjetneje zapisano v maratonskih priro\u010dnikih pod \u2018DO NOT\u2019 kategorijo navodil za dan tekme. V tak\u0161nih knjigah je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2816,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,42],"tags":[],"class_list":["post-2379","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-tekaske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2379","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2379"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2379\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2381,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2379\/revisions\/2381"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2816"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2379"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2379"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2379"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}