![\"Smile\"](\"http:\/\/www.3ksport.si\/plugins\/system\/yvsmiley\/phpbb\/icon_e_smile.gif\"){kind=icon}
‘, sem napisala mami. ‘Greva!!’, je odpisala.<\/p>\n\n\n\n‘Congratulations \u2014 You\u2019re Running the 2020 TCS New York City Marathon!’ se je glasilo e-mail sporo\u010dilo, ki sem ga prejela 26. februarja 2020. Nahajala sem se v pari\u0161kem stanovanju, ki sem ga tisti teden pomagala izseliti dobri prijateljici. Korona je v tistem \u010dasu na Kitajskem in v severni Italiji \u017ee povzro\u010devala hude skrbi, od mene pa je bila v tistem trenutku \u0161e zelo oddaljena. No, vsaj globoko sem bila v to prepri\u010dana in \u017ee sem se veselila jesenskega izleta v veliko rde\u010de jabolko.<\/p>\n\n\n\n
E-mail sem preposlala mami, ki se je tudi prijavila na to mo\u010dno oblegano maratonsko loterijo: ‘In ti? Si notri?’ Ni imela te sre\u010de, oz. jo je imela, saj ji je bilo najbolj za\u017eeljeno mesto pri tem projektu, vsaj tako je rekla, ne na sami tekmi, ampak v moji spremljevalni ekipi. Kakorkoli, obe sva se veseliti New Yorka, vsaka na svoj na\u010din. Iz Pariza mi je v naslednjih dneh \u0161e nekako uspelo priti nazaj moje stanovanje v Hamburg, kjer se je do takrat, kot tudi povsod drugod po Evropi udoma\u010dil koronski virus.<\/p>\n\n\n\n
24. junija 2020 sem dobila pri\u010dakovano sporo\u010dilo, da je maraton odpovedan. 15. julija 2020 sem ponovno vstopila v \u017ereb – za nadomestno mesto na maratonu leta 2021, 2022 ali 2023. \u017de spet sem imela sre\u010do: 19. maja 2021 sem dobila potrjeno vstopnico za leto 2021, za 7. november 2021, \u010de smo natan\u010dni. ‘Greva?‘, sem napisala mami. ‘Greva!!’, je odpisala.<\/p>\n\n\n\n
In sva \u0161li. Skupaj z Vito smo se v sredo pred maratonsko nedeljo usedle v avto in odpeljale v Beograd – eni izmed izven \u0161engenskih enklav, iz katerih so v tistem \u010dasu \u017ee, pravzaprav, \u0161e vedno, spu\u0161\u010dali potnike v Ameriko. Trumpova prepoved prihodov v obljubljeno de\u017eelo iz obmo\u010dja \u0160engena je bila do 8. (!) novembra \u0161e v veljavi. Najbr\u017e je nekaj tiso\u010d maratoncev in maratonk v Evropi do zadnjega trenkutka upalo, da jim bo uspelo priti \u010dez ocean. Sedaj bodo morali na New York po\u010dakati \u0161e eno leto.<\/p>\n\n\n\n
Jaz ne. Kot ve\u010dini je tudi meni korona pri\u0161la do \u017eivega. Morala sem verjeti, in se v to tudi uspe\u0161no prepri\u010dati, da bo prihodnost svetlej\u0161a. Za mojo lu\u010d, na katero sem obesila to upanje, sem si izbrala ta maraton. Tako da: v New York sem preprosto morala priti. Ne vem ve\u010d, koliko ur in dni sem vse skupaj namenila planiraju in premi\u0161ljevanju planiranja potovanja v New York. Preko Istanbula? Nairobija? Mogo\u010de s stop-overjem v Mehiki? Vse mo\u017enosti, ki so bile do neke mere smiselne, sem preu\u010dila, ve\u010dkrat, ne\u0161tetkokrat.<\/p>\n\n\n\n Da sem se za mojo pandemijsko odre\u0161itev zapi\u010dila ravno v maraton, je bilo povezano tudi z mojim pred- in ne-pandemijskim \u017eivljenjem: zadnjih nekaj let se je moje gibanje zreduciralo na ve\u010dkrat tedenske deset kilometerske teke. Pogre\u0161ala sem utrujenost od napornih treningov. Pogre\u0161ala sem hitrost in ob\u010dutek mo\u010di. Jutranji tek, in \u0161port na splo\u0161no, je postal le orodje, s katerim sem si zarisala umetno mejo med delom od doma od preostalim \u017eivljenjem doma. Pomagal mi je tudi pri vse bolj te\u010dnih, \u010de ne ravno resnih, bole\u010dinah v hrbtu, ki so nastajale zaradi vse dalj\u0161ih ur sedenja. Seveda mi je tek – kaker\u0161enkoli pa\u010d – pomagal pre\u017eiveti vse koronske omejitve. Bil pa je to tek v slow-motionu. Ve\u010d ali manj po isti poti, enako dolg, enako (ne)naporen. Izjemoma sem odtekla kak\u0161en kilometer ve\u010d, kak\u0161en kratek tek malo hitreje, vendar ve\u010dinoma nisem – le zakaj bi?<\/p>\n\n\n\n Potrebovala sem nekaj, s \u010dimer bi lahko razbila to rutino. Maraton se mi je zdel primerna izbira. Ne bi bil moj prvi, pribli\u017eno sem vedela v kaj bi se spustila, in pa tudi priprave bi bile prakti\u010dno in \u010dasovno izvedljive – pod enim pomembnim pogojem: da bi potekale pod nadzorom Igorja. \u017de dalj \u010dasa sem se igrala z mislijo, da bi Igorja prosila za pomo\u010d pri mojem teku, a je vedno pri\u0161lo nekaj vmes, in to, da ne \u017eivim v Ljubljani, ne pomaga ravno pri tem, da bi jo uresni\u010dila. A potrjena udele\u017eba na newyor\u0161kem maratonu in pa najbr\u017e tudi dejstvo, da je ideja, da bi enkrat sledila individulano izdelanemu planu treningov, tako dolgo \u010depela v moji glavi, sta me pripravila k temu, da z Igorjem sklenim deal za virtualne treninge.<\/p>\n\n\n\n In sem ga (na sre\u010do \u0160e vedno nisem popolnoma prepri\u010dana, da vem, kako se pravilno odte\u010de fartlek tek na zgornji milji. Sem pa \u0161e bolj kot kadarkoli prej prepri\u010dana, da je tek modus mojega bitja, v katerem se po\u010dutim najbolj doma. Seveda ne vedno, in ne eksluzivno – po nedeljskih tekih, ne vem, kaj bi brez kav\u010da – ampak v dolo\u010denih trenutkih je tek zame tisti obstoj, v katerem pa\u010d ‘sem’.<\/p>\n\n\n\n Moj newyor\u0161ki maraton je bil primer tak\u0161nega mojega ‘sem-a’: noge so se skoraj same premikale naprej in ostali deli telesa so na enako nezavesten na\u010din sodelovali pri tem gibanju. Da se bom pri sami tekmi tako po\u010dutila, nisem pri\u010dakovala. Zadnji dolgi tek pred maratonom sem sicer odtekla brez ve\u010djih te\u017eav, vendar kar z veliko tremo in \u017eiv\u010dnostjo v nogah. V zadnjih dnevih pred maratonom sem se po\u010dutila kot en balon z lesenimi opornicami. Zavedala sem se smiselnosti po\u010divanja, ki sem ga hkrati tudi malce u\u017eivala, a tisto elasti\u010dno pro\u017enost in energi\u010dnost, ki pride z dolgo in hitro tedensko kilometrino, sem pogre\u0161ala, in se malce bala, da mojega telesa v nedeljo zjutraj ne bom mogla spravit v pogon, na katerega sem upala.<\/p>\n\n\n\n Pa sem ga. Z lahkoto. \u010cas je kar tekel. \u017de pred \u0161tartom, ko sem v \u0161tartni \u010dakalnici na Staten Islandu, v ve\u010dih kombinezonih in opasana s toplotnimi oblo\u017eki in \u0161ali, le\u017eala na camping blazini in jedla \u0161e zadnji bagel, so minute in ure kar minile. Prvi val je bil oklican v svoje korale pribli\u017eno ob 8.30 in ob 9.15 sem pod modrim nebom in \u0161e vedno segreta, skupaj s Sinatro pre\u010dkala \u0161tartno \u010drto na Verrazano mostu.<\/p>\n\n\n\n Znak za prvih pet kilometrov me je kar presenetil. Za deset tudi. Plonkceglc, ki sem si ga napisala na notranjo stran zapestja, mi je pri\u0161el zelo prav. 24.10; 48.20, 1.12.30, etc. Ko sem pre\u010dkala te pet kilometrske oznake, in videla, kako se \u0161tevilke na uri skoraj popolnoma ujemajo s temi na zapestju, sem si oddahnila, moja samozavest pa narasla. Vseeno je kak\u0161na polovica moje pozornosti \u0161la za kontroliranje tempa in razmi\u0161ljanju o tem, ali grem prehitro, ali prepo\u010dasi, koliko prehitro, in kako hitro smem iti v klan\u010dke gor in dol. Druga polovica pozornosti pa je bila namenjena soteka\u010dem, soteka\u010dicam in gledalcem, gledalkam – vsem mo\u017enim plakatom, popisanim majicam, bendom, vzklikom, krikom, spodbudam, navijanju, plesim skupinam, zvo\u010dnikom – ob cesti, med odprtimi okni, na balkonih. V nekem trenutku sem se zavestno morala nehati smejati, ker so me od v nasmeh razpotegnjenih ust \u017ee za\u010dele boleti obrazne mi\u0161ice. \u017dareti pa nisem nehala, in vsake toliko tudi sama kaj vzkliknila.<\/p>\n\n\n\n Pet kilometrske oznake so bile tudi zelo priro\u010den opomnik za moje gele. Ni\u010d drugega v telesu mi ni dalo vedeti, da bi morala kaj pojesti, tako da res dobro, da sem imela jasno za\u010drtan jedilnik. Ker je bila temperatura idealna – deset do dvanajst stopinj – tudi nisem bila ravno \u017eejna, in sem tako lahko v miru delala majhne po\u017eir\u010dke iz skrbno predanih lon\u010dkov na pribli\u017eno vsaki drugi postojanki z vodo in izotonikom.<\/p>\n\n\n\n Okoli sedemnajstega kilometra – se mi zdi – se je prvi\u010d oglasilo telo s sporo\u010dilom, da ne glede na ves samopogon, le mora delati zato, da se premikam naprej. Prihajalo je iz dela stegenske mi\u0161ice, na levi, ali pa desni nogi – ne vem ve\u010d. \u010cisto majhen ko\u0161\u010dek tope bole\u010dine, ki pa se je potem skozi naslednjih dvajset kilometrov raz\u0161iril na oba in \u010dez cela stegna. Vendar se je tam tudi ustavila in ni bila prehuda. Nobeno koleno, noben gle\u017eenj, ali pa stopala, ki sem jih obi\u010dajno pri dalj\u0161ih tekih za\u010dela \u010dutiti, se niso javila. Kar se je dogajalo, je bilo, da sem se vedno manj zavedala okolice in da sem od vstopa na eno izmed avenij na Mannhatnu, ki je vodila proti severu, gledala skoraj samo pod noge in naprej. Sicer sem \u0161e videla ljudi, ampak so se mi zdeli bolj oddaljeni. Za\u010dela sem te\u010di hitreje, sr\u010dni utrip pa je zrasel samo malo.<\/p>\n\n\n\n Ta-tam, ta-tam, sem tekla naprej. Ve\u010d ali manj samo z glavo. Spomnim se mostu v Bronxu, ki je bil precej strm, in da sem tam res prehitevala veliko ostalih teka\u010dev in teka\u010dic. Na 33 km sem pojedla \u0161e zadnji gel, s kofeinom, ki je se mi zdel precej ogaben, in kmalu zatem sem se ponovno nasmehnila: ‘There is no wall’, je rekel en napis na plakatu. Res je, nobenega zidu ni, samo \u0161e nekaj kilometrov ceste do konca. In sem \u0161la naprej, srce \u0161e vedno umirjeno, noge utrujene, soteka\u010di, soteka\u010dice pa do velike mere vidno upehani. Vedno ve\u010d je bilo tak\u0161nih, ki so se ustavljali in hodili. Potem se je kar od nekje prikazal Centralni Park in nekaj manj\u0161ih hrib\u010dkov, in nato po eni izmed avenij, ki ga obdajajo. Tam pa sem zasli\u0161ala in zagledala mojo prekrasno navija\u0161ko ekipo: ‘Ide gas. Ide Nina. Ideeeee!’ so kri\u010dala dekleta. Glasnost glasbe se je ponovno vi\u0161ala, vedela sem, da sem skoraj pri koncu, ura je kazala 3.17, 3.18, in vedela sem da bom pred 3.20 v cilju. Cilja ravnina oz. vi\u0161ina se mi ni zdela tako stra\u0161na kot en dan prej, ko sem pri\u0161la v izvidnico.<\/p>\n\n\n\n Ciljno \u010drto sem pre\u010dkala, in minuto zatem sem v rokah \u017ee dr\u017eala vre\u010do z napitki in ena prijazna punca mi je nadela modro parko in me slikala. Ekran na mobitelu so preplavljale \u010destitke, jaz sem se smejala, sledila reki ostalih modrih kapuc in se posku\u0161ala skoncentrirati, kako pridem do zbirali\u0161\u010da z mojo spremljevalno ekipo. Ne bi me \u010dudilo, \u010de bi takrat hodila v \u010disto nasprotno smer od prave – premikala sem se kot en pol\u017e v transu. Na sre\u010do se bila na pravi poti in kmalu sem zagledala mami, Vito, Katarino in Jess, enako navdu\u0161ene, vesele, razigrane in polne pripovedi kot jaz sama. Maraton sem resda odtekla sama, ne spomnim pa se, kdaj sem se v zadnjih letih po\u010dutila manj samo, kot v teh 3 urah, 19 minutah in 16 sekundah tega 7. novembra.<\/p>\n\n\n\n ‘Congratulations \u2014 You\u2019re Running the 2020 TCS New York City Marathon!’ se je glasilo e-mail sporo\u010dilo, ki sem ga prejela 26. februarja 2020. Nahajala sem se v pari\u0161kem stanovanju, ki sem ga tisti teden pomagala izseliti dobri prijateljici. Korona je v tistem \u010dasu na Kitajskem in v severni Italiji \u017ee povzro\u010devala hude skrbi, od mene […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2365,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[40,42],"tags":[],"class_list":["post-2364","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-porocila","category-tekaske-tekme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2364","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2364"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2364\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2366,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2364\/revisions\/2366"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2365"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2364"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2364"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/3k.startengine.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"F2\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/NYC%20Nina%20Rismal\/F1%20START.jpeg\")
<\/figure>\n\n\n\n). Te\u010di, torej, trenirati za maraton, sem za\u010dela 29. junija. Isti teden sem za\u010dela tudi novo slu\u017ebo v Berlinu. Tiste dni je lilo kot iz \u0161kafa in jaz nisem imela pojma, kako naj odte\u010dem ‘fartlek zg milja’. Iz podzemne sem malo obupana klicala za dodatne podnapise Marka, ki mi jih je seveda prijazno dal.<\/p>\n\n\n\n![\"F3\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/NYC%20Nina%20Rismal\/F4%20NAVIJACICE.jpeg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"F4\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/NYC%20Nina%20Rismal\/F3%20PARKA.jpeg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"F5\"\/](\"https:\/\/www.3ksport.si\/images\/stories\/NYC%20Nina%20Rismal\/F5%20NINA%20Z%20MAMI.jpeg\")
<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"